ZPP člen 205, 285, 205, 285. ZZK-1 člen 1, 1/1, 1, 1/1.
vpis lastninske pravice - materialno procesno vodstvo - sklepčnost tožbe - prekinitev postopka
Zemljiška knjiga je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Gre za javno knjigo, v kateri se evidentirajo dejstva materialnega prava. Zato mora sodišče pri odločanju o zahtevkih, katerih utemeljenost je odvisna od ali temelji na dejstvih, vpisanih v zemljiško knjigo, zaradi pravilne uporabe materialnega prava upoštevati zemljiškoknjižno stanje ob izdaji prvostopenjske odločbe.
ZPP člen 212, 215, 337, 337/1, 212, 215, 337, 337/1. OZ člen 179, 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - razžalitev dobrega imena in časti - poškodba glave - trditveno in dokazno breme - nova dejstva v pritožbenem postopku - prekluzija
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - skrbnost pri vožnji
Dejstvo, da so nekateri vozniki uspeli ustaviti pred oviro ali se kako drugače izogniti (verižnemu) trčenju, je sodišče prve stopnje upravičeno upoštevalo kot eno od meril pri ugotavljanju skrbnosti tožnikove vožnje in posledično stopnje njegove krivde.
Presoja, ali je neka stvar nevarna ter ali neko delo predstavlja delo s povečano nevarnostjo oziroma ali gre za nevarno dejavnost, predstavlja materialnopravno vprašanje, ki je v pristojnosti sodišča, medtem ko sodišče izvedenca postavi za razjasnitev dejstev (243. člen ZPP).
Objektivna odgovornost zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je podana takrat, ko je stvar oziroma dejavnost nevarna že sama sebi. Objektivna odgovornost je izjema, v primeru, ko pa stvar oziroma dejavnost ni nevarna sama po sebi, ampak takšna postane zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari ali tistega, ki se ukvarja z dejavnostjo, ne gre za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost in objektivno odgovornost, temveč za morebitno krivdno odgovornost.
umik tožbe - soglasje tožene stranke - izjava v drugem pravdnem postopku
Tožeča stranka je tožbo v tem postopku umaknila. Ob tem je sodišču predložila tudi sodno poravnavo, sklenjeno v drugi pravdi. Iz nje sledi, da tožena stranka z umikom soglaša. Podani so pogoji za ustavitev postopka.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0052907
ZPP člen 286, 337, 286, 337. OZ člen 619, 637, 619, 637.
trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - materialno procesno vodstvo - popravilo avtomobila
Ker popravilo/pregled zadnjega diferenciala ni bilo del naročenega popravila, toženec pa ni dokazal oziroma niti ni zatrjeval, da je okvara zadnjega diferenciala povezana z naročenimi popravili, tožeča stranka ni bila dolžna sama od sebe preverjati, ali ima zadnji diferencial dovolj olja. Če pa bi delavci tožeče stranke med opravljanjem naročenih popravil kakorkoli sami ugotovili oziroma izvedeli, da v zadnjem diferencialu ni olja, bi na to res morali opozoriti toženca, vendar toženec tega v konkretni zadevi ni zatrjeval.
Ker se izrek sodbe sodišča prve stopnje nanaša na dejansko in pravno situacijo v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče novih dejstev in novih dokazov, ki se nanašajo na situacijo, do katere naj bi prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, ne more upoštevati.
Ker na sklepe procesnega vodstva sodišče ni vezano, ti tudi ne postanejo pravnomočni, dokler ni pravda pravnomočno končana in zato zoper takšne sklepe tudi ni posebne pritožbe. V 3. odstavku 200. člena ZPP je sicer določeno, da zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario) pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je po ZPP dopustna posebna pritožba zoper zavrnitev predloga za udeležbo stranskega intervenienta v pravdi, kar dokazuje, da ZPP sklepa v zvezi s stransko intervencijo ne šteje med sklepe procesnega vodstva, saj bi bilo sicer določilo v 3. odstavku 200. člena odveč, ker zoper sklepe procesnega vodstva ni posebne pritožbe.
Če pooblaščenec ob vložitvi pritožbe ne predloži pooblastila in dokazila o plačilu sodne takse, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je pritožba nedovoljena.
Če solastnik, ki je dolžan doplačilo več vredne stvari, nima sredstev in če drug solastnik noče prevzeti stvari, fizična delitev ni mogoča in ostane le še možnost civilne delitve s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine med solastnike.
ZD člen 27, 221, 221/1, 27, 221, 221/1. ZDen člen 72 - 83, 72 - 83.
pozneje najdeno premoženje - nujni delež - dedni dogovor - dedna izjava
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. Dediči imajo pravico do nujnega deleža na pozneje najdenem premoženju, čeprav nujnega deleža v zapuščinskem postopku niso izrecno zahtevali.
ZZT člen 14, 31. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 364, 364.
dedni dogovor - zastaranje - pripoznava dolga
Za zastaranje dednega dogovora, katerega vsebina je določljiva, velja 10-letni zastaralni rok, kot za zastaranje sodne odločbe. Zgolj dolžnikova izjava, s katero ta potrjuje obstoj vtoževanega dednega dogovora, še ne pomeni pripoznave dolga, ki bi pretrgala zastaranje.