URS člen 26, 26. CZ člen 43, 158, 158/5. ZPP člen 18, 18.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa - pristojnost upravnega organa - povrnitev preplačane carine
Ministrstvo za finance je odločbo odpravilo, s čimer je tožnik pridobil pravico uveljavljati povračilo preveč plačane carine v skladu s 5. odst. 158. člena CZ. Ni pomembno, ali je carinski organ z izdajo odločbe storil civilni delikt, saj specialni predpis (CZ) ureja način povrnitve preveč plačane carine, ne glede na pravno kvalifikacijo napačnega obračuna.
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
ZOR člen 73, 412, 414, 630, 633, 660, 73, 412, 414, 630, 633, 660. ZPP člen 2, 2.
gradbena pogodba - solidarna obveznost - teorija o realizaciji - realizacija gradbene pogodbe - dodatno naročena dela - bistvene sestavine pogodbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da gradbena pogodba sicer ni bila sklenjena v pismeni obliki, kot to zahteva 660. člen ZOR, vendar pa je na podlagi ugotovitve, da je bila ustno dogovorjena gradbena pogodba v pretežni meri izpolnjena, pravilno štelo, da je bila gradbena pogodba kljub temu veljavno sklenjena (teorija o realizaciji).
prekoračitev obtožbe - sprememba obtožnice - uporaba milejšega zakona - velika premoženjska korist - zastaranje pregona
Sodišče prve stopnje dejstva, da je bila obtožnica modificirana, ni upoštevalo, temveč je obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ po prvotni obtožbi. Pritožbi imata prav, ko navajata, da je sodišče prve stopnje s tem prekoračilo obtožbo in bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. ZKP v 354. členu določa, da se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici (prvi odstavek), pri tem pa ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja (drugi odstavek). Sodišče je torej vezano na dejanje, kot je opisano v obtožbi, in ne na historični dogodek, ki ga samo ugotovi, zato obtožbe ne sme spreminjati v obdolženčevo škodo in ga obsoditi za večjo količini kriminalnega ravnanja, kot mu očita obtožba, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru, ko je bilo potrebno pojem velike premoženjske škode in koristi presojati obdolžencu v korist in uporabiti milejši, sedaj veljaven zakon (KZ-1), ti pa v obravnavanem primeru nista podani, saj obtožnica obdolžencu očita povzročitev premoženjske škode oziroma pridobitev premoženjske koristi v skupnem znesku 31.857,64 EUR, torej znesek ne presega vrednosti, ki kaznivo dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po drugem odstavku 240. člena KZ-1 (presegal pa ga ni niti znesek po prvotni obtožnici).
Obdolžencu očitano kaznivo dejanje bi bilo zato potrebno opredeliti kot kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 240. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora do petih let, kazenski pregon za takšno kaznivo dejanje pa ni več dopusten, saj je od domnevne storitve navedenega kaznivega dejanja v septembru in oktobru 1993 poteklo deset let in je pravica do kazenskega pregona zastarala (4. točka prvega odstavka 90. člena KZ-1).
Pritožbeno sodišče je ugotovilo kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca (3. točka 372. člena ZKP), ki v času izreka sodbe sicer še ni obstajala, zaradi česar je glede na stanje stvari, kljub ugotovljeni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca na podlagi določila 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo (prvi odstavek 394. člena ZKP).
Čeprav je itison samo položen na (ravno) podlago in ni pritrjen, hoja po njem ne pomeni nevarne dejavnosti, itison pa tudi ne nevarne stvari.
V določenih okoliščinah lahko sicer stvar postane nevarna (v konkretnem primeru tožnica zatrjuje, da je na robu zavihan itison postal nevarna stvar), vendar pa to narave odgovornosti ne spreminja. Treba pa je ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja ali ne. Če je posledica nedopustnega ravnanja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
Posebnost obravnavanega primera je dokazna stiska, saj za dokazovanje odločilnega dejstva (namerna povzročitev škode na zavarovanem vozilu), ki je bremenilo toženo stranko, ni bilo moč izvesti neposrednih dokazov, temveč zgolj posredne dokaze (indice). Indic je dokazno dejstvo, ki samo po sebi ni pravno relevantno, ga pa sodišče ugotavlja, ker na podlagi njega sklepa o (ne)obstoju dejstva, ki je pravno relevantno. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko se je o resničnosti trditev tožene stranke prepričalo na podlagi indičnega sklepanja, katerega rezultatu ustrezata tudi (v dokazno oceno oziroma sklepanje vraščena) kriterija življenjskosti in logičnega razmišljanja.
umik tožbe - soglasje tožene stranke - izjava v drugem pravdnem postopku
Tožeča stranka je tožbo v tem postopku umaknila. Ob tem je sodišču predložila tudi sodno poravnavo, sklenjeno v drugi pravdi. Iz nje sledi, da tožena stranka z umikom soglaša. Podani so pogoji za ustavitev postopka.
Pot do gradbišča, ki poteka po z gramozom nasutem nasipu, ne dosega pravnega standarda nevarne stvari, ki bi utemeljeval objektivno odškodninsko odgovornost.
ZPP člen 4, 9, 11, 11/1, 110, 154, 154/2, 156, 156/1, 284, 286, 4, 9, 11, 11/1, 110, 154, 154/2, 156, 156/1, 284, 286. ZVU člen 26, 26-1, 26-2, 26, 26-1, 26-2. OZ člen 6, 6/2, 131, 6, 6/2, 131.
krivdna odgovornost - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti - stroški postopka - separatni stroški - sodni rok
Približno leto dni trajajoče šumenje v ušesih, ki je bistveno prizadelo kvaliteto življenja oškodovanke v tem času, predstavlja takšen primer začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki upravičuje do odškodnine za duševne bolečine tudi za začasno zmanjšanje svoje življenjske aktivnosti.
Pritožba neutemeljeno očita sodišču, da ni postavilo izvedenca medicinske stroke in pri tem popolnoma prezre, da je eno od temeljnih načel pravdnega postopka prav razpravno načelo (7. člen ZPP). Zato je predlaganje dokazov v prvi vrsti naloga strank. Stranka namreč nosi dokazno breme za svoje navedbe. Na toženi stranki je bilo zato dokazno breme za dokazovanje dejstva, da se je tožnik poškodoval pri odpiranju vrat, tega dejstva pa toženi ni dokazal.
Razlog za tožnikov neuspeh s tožbenim zahtevkom ne vpliva na stroškovno odločitev. Edini izjemi sta situaciji po drugem delu 1. odstavka 158. člena ZPP, torej situacija, ko tožnik, potem ko je toženec zahtevek izpolnil, tožbo umakne, in situacija, ko stranka stroške povzroči krivdno (t.i. separatni stroški).
ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/2, 141, 141/2, 318, 318/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje - nadomestna vročitev - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča
Če tožba v skladu s 1. odstavkom 141. člena ZPP toženi stranki ni bila pravilno vročena na naslovu njenega dejanskega prebivališča, je podana bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZTLR člen 22, 33, 22, 33, 22, 33. OZ člen 198, 198. SPZ člen 92/1, 92/1.
pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izpraznitev prostora - uporabnina
Za pridobitev lastninske pravice na nepremični s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo, odsvojitelj pa lahko na prenosnika prenese le toliko pravic, kot jih ima sam. Ker lastninske pravice na spornem prostoru ni imela, je odsvojiteljica tudi ni mogla prenesti na G. in ta nadalje ne na tožečo stranko. Ker tožnica ni dokazala lastninske pravice na stanovanju, njen tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora in plačilo uporabnine za njegovo uporabo ne more biti utemeljen.
Sodišče prve stopnje je glede na določbo 1. odstavka 138. člena ZD o nepreklicnosti dedne izjave - izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati - pravilno upoštevalo prvotni dedni izjavi dedičev, ne glede na dejstvo, da je sodišče navedena z dopisom z dne 12.4.2007 pozvalo, da se "ponovno izjavita".
napotitev na pravdo - dokazovanje negativnega dejstva - izgubljena oporoka
Kot je že obrazložilo sodišče prve stopnje, namreč negativnega dejstva ni mogoče dokazovati. Zato je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pot pravde tiste dediče, ki trdijo, da je oporoka obstajala. Ti bodo morali zato v pravdnem postopku dokazovati, da ima oporoka, ki je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena bodisi po oporočiteljevi smrti bodisi pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, učinek veljavne oporoke, in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon, ter dokazati vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicujejo.
Na vročilnici je zapisan datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom in prejemnikom. Iz takšne vročilnice v skladu z določbami 149. člena ZPP izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in velja za resnično, če prejemnik ne dokaže nasprotno. Toženec nasprotnega ni dokazal (niti dokazoval).
Tudi če bi tožbo, kot trdi toženec, prejela njegova mati, vročitev ne bi bila napačna, saj ob drugem poskusu vročitve vročevalec pisanje lahko pusti kakšnemu od odraslih članov gospodinjstva (peti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 140. členom ZPP).