Glede na to, da je tožena stranka enkrat preložila disciplinsko obravnavo in da je tožnika pozvala, naj poda pisni zagovor, je zakonito vodila disciplinski postopek, saj je storila vse, da bi tožniku, ki je bil v bolniškem staležu, omogočila zagovor. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je bila kot delodajalec vezana na zakonske roke, v katerih je morala izpeljati disciplinski postopek, saj bi bil v nasprotnem primeru disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izrečen nezakonito.
invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – pravica do premestitve – delna invalidska pokojnina
V primeru, ko so pri invalidu III. kategorije invalidnosti poleg časovne razbremenitve potrebne še dodatne omejitve (ko gre za invalida s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času, ki še lahko dela v svojem poklicu, vendar ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen) se priznana delna invalidska pokojnina poveča za 30 %.
Pritožnica utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje ob presoji zadeve upoštevalo v glavnem izpovedbo obdolženke, ne da bi za popolno razjasnitev okoliščin prometne nesreče izvedlo še druge dokaze z zaslišanjem predlaganih prič, zaradi česar je po oceni sodišča druge stopnje preuranjeno in napačno zaključilo, da obdolženki ni dokazano, da bi storila očitani prekršek. Glede na to, da je bil zagovor obdolženke povsem v nasprotju z navedbami v obdolžilnem predlogu, bi bilo moralo sodišče prve stopnje zaslišati vsaj še druga dva udeleženca v prometni nesreči. Zakaj tega ni storilo, v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo. Sodišče druge stopnje je zato na seji senata sklenilo, da se dokazni postopek dopolni na ustni obravnavi z zaslišanjem še drugih dveh udeležencev prometne nesreče.
ZIZ člen 15, 53, 53/1, 53/3, 55, 61, 61/2. ZPP člen 337, 337/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ugovorne navedbe o slabem premoženjskem in socialnem stanju ne predstavljajo takšnih trditev, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe čl. 53/II in 61/II ZIZ, zato ga je sodišče glede na zakonsko domnevo in čl. 53/1 ZIZ pravilno zavrnilo.
ZPIZ-1 člen 6. ZPP člen 243. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 11, 11/2, 12, 34.
Pri tožnici, ki je še zmožna opravljati delo kurirke z omejitvami v polnem delovnem času, ni podana popolna nezmožnost za delo, zato je ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in ji priznati pravice do invalidske pokojnine.
ugovor zastaranja - zapuščinski postopek - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dedna pravica ugovor zastaranja v zapuščinskem postopku
Ugovor zastaranja v smislu 141. člena ZD ni mogoče uspešno uveljavljati v zapuščinskem postopku, saj v zapuščinskem postopku sodišče le ugotavlja dedno pravico dediča, ki je nastala ob smrti na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. Zato morebitno zastaranje pravice enega sodediča, da od drugega sodediča zahteva ustrezen del tistega predmeta zapuščine, s katerim je drugi sodedič nepooblaščeno razpolagal oz. ga ima nepooblaščeno v posesti, ne more začeti teči, dokler traja postopek zapuščinske obravnave in preden je sklep o dedovanju pravnomočen. Z zastaranjem namreč ne preneha dedna pravica, temveč le pravica zahtevati zapuščino. S sklepom o dedovanju sodišče le ugotavlja dedno pravico, zato sklep ni izvršilni naslov na izročitev zapuščine. Dedič mora izročitev zahtevati v morebitni samostojni, pravdi v kateri pa se toženec lahko sklicuje na zastaranje.
Presoja, ali je neka stvar nevarna ter ali neko delo predstavlja delo s povečano nevarnostjo oziroma ali gre za nevarno dejavnost, predstavlja materialnopravno vprašanje, ki je v pristojnosti sodišča, medtem ko sodišče izvedenca postavi za razjasnitev dejstev (243. člen ZPP).
Objektivna odgovornost zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je podana takrat, ko je stvar oziroma dejavnost nevarna že sama sebi. Objektivna odgovornost je izjema, v primeru, ko pa stvar oziroma dejavnost ni nevarna sama po sebi, ampak takšna postane zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari ali tistega, ki se ukvarja z dejavnostjo, ne gre za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost in objektivno odgovornost, temveč za morebitno krivdno odgovornost.
Po določbi I. odstavka 24. člena ZNP imajo pravico zahtevati nadaljevanje postopka v petnajstih dneh, odkar so bili obveščeni o umiku predloga, le drugi udeleženci postopka, ne pa tudi predlagatelj, ki je umaknil predlog. Slednji lahko po določbi 25. člena ZNP vloži nov predlog.
Ker upnik ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev do dolžnika obstoji ali mu bo nastala, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (na ugotovitev, da je med strankama sklenjena prodajna pogodba in da mu je dolžnik dolžan izdati ustrezno zemljiškoknjižno listino) pravilno zavrnilo.
Če je odločitev o preureditvi in načinu financiranja kurilnice sprejela več kot polovica etažnih lastnikov, takšna odločitev v skladu z 2. odstavkom 30. člena SZ-1 zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki se s takšno odločitvijo niso strinjali, in morajo zato v skladu z 59. členom SZ-1 ravno tako redno in v roku izpolniti vse obveznosti do upravnika v skladu z izstavljenim mesečnim obračunom.
URS člen 42, 42. ZDru člen 1, 1/1, 5, 5/1, 1, 1/1, 5, 5/1. ZDLov-1 člen 65, 65/1, 65, 65/1.
lovska družina - sprejem v društvo - svoboda združevanja
Lovska družina je dolžna vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje zakonsko in z njenimi pravili določene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - izbris zaznambe spora
Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora, le da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1).
ZOR člen 9, 10, 111, 111/5, 432, 434, 574, 574/2, 9, 10, 111, 111/5, 432, 434, 574, 574/2. ZGD člen 77, 77/1, 77, 77/1. ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 339, 339/2-8, 124, 124/2, 124/4, 339, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - zapisnik kot javna listina - obveznost družbenika d.n.o. po prenehanju družbe - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - posojilna pogodba - začetek teka zamudnih obresti.
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od pravdnih strank, nepravilno vabljenje na zaslišanje ni povzročilo kršitve pravice do izjave pritožnika.
Pritožnika nista uspela izpodbiti resničnosti tistega, kar je bilo zapisano v zapisniku o glavni obravnavi, ker nista predložila nobenih dokazov za svoje trditve.
Družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem tudi po njenem izbrisu iz sodnega registra.
Enostranska izjava volje, s katero je toženec prevzel obveznosti plačila dolgov izbrisane družbe, predstavlja njegovo zavezo v razmerju do upnika terjatve. Ker je tožeča stranka z izjavo soglašala (nanjo se je sklicevala v tožbi), je izkazana tudi pogodba o pristopu k dolgu in ne pogodba o prevzemu izpolnitve.