izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ni zgolj delodajalec tisti, ki v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pretehta pomen in težo kršitve pogodbenih obveznosti, temveč je predvsem naloga sodišča, da v sodnem postopku očitano ravnanje objektivno presodi. V konkretnem primeru tožniku očitano ravnanje (odklonitev izpolnitve delovnih obvez v treh delovnih dneh, odklonitev dostave pošte, nepravilno vročanje priporočene pošiljke) tudi po oceni sodišča predstavljajo hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZOR člen 155, 189, 189/3. ZIL člen 93, 107, 107/3.
bodoča škoda - izgubljeni dobiček – vzročna zveza – odstopno upravičenje – škoda zaradi odpovedi pogodbe - patent – evropski patent - teritorialni učinek patenta
Res je, da merilo iz 3. odstavka 189. člena ZOR za oceno izgubljenega dobička predvideva sklepanje o položaju oškodovanca v kasnejšem obdobju po nastanku škodnega dogodka pod predpostavko, da škodnega dogodka ne bi bilo. Pri tem je res potrebno sklepati o prihodnosti kot ugotavljanje fiktivnega položaja oškodovanca, vendar se ta fiktiven položaj lahko nanaša le na čas v preteklosti, ki se ni zgodila.
Opredelitev odstopnih upravičenj ene ali druge pogodbene stranke je stvar pogodbene avtonomije pogodbenih strank. Tudi če sta pogodbeni stranki določilo pogodbe razumeli tako, da je pridobitelj licence imel odstopno upravičenje tudi v primeru ugotovljene kršitve kateregakoli od patentov, na katere se sklicujeta v paragrafu št. 1 pogodbe, zgolj na tako dogovorjeni pogodbeni klavzuli še ni mogoče utemeljevati vzročne zveze med kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo tožeči stranki v posledici uveljavljane odpovedi pogodbe s strani pridobitelja licence.
Prejemnik licence je odstopno upravičenje uveljavljal le na podlagi njegove ocene, da obstoji potencialna nevarnost, da bo tožena stranka v bodoče s svojimi ravnanji posegla v izključne pravice, ki so bile predmet licenčne pogodbe. Ob zgolj takšni hipotetični možnosti bodočega kršitvenega ravnanja tožene stranke zatrjevane škode tožeče stranke v posledici uveljavljanja odstopnega upravičenja pridobitelja licence ni mogoče pripisati kršitvenemu dejanju tožene stranke v smislu pravnorelevantne vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo.
Glede na teritorialni učinek patenta kot pravice, pa kršitev patenta, podeljenega v Republiki Sloveniji, sama po sebi ne pomeni hkrati tudi kršitve patenta, ki je podeljen za isti izum za drugo območje, če kršitelj s svojim ravnanjem ne posega hkrati tudi v izključne pravice, ki so mu podeljene s patentom za drugo območje.
SNamen instituta zastaranja je v tem, da se zavaruje dolžnike pred možnostjo, da jih upniki ne tožijo v nerazumno dolgih rokih in da se tudi preprečijo neskončne pravde. Torej je tu varovana ne le korist tožnika, ampak tudi splošen družbeni interes. Z določitvijo subjektivnih in objektivnih rokov pa so, kot to določa 376. čl. ZOR, varovane tudi pravice oškodovanca, saj zastaranje praviloma ne začne teči z dnem škodnega dogodka, ampak, pri odškodninskih sporih, od takrat, ko je oškodovanec izvedel za škodo (subjektivni rok) oz. od nastanka škode (objektivni rok).
ZP-1 člen 52, 52/2, 57.a. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 234.
plačilni nalog – ugovor – hitri postopek – obdolžilni predlog – varnost prometa
Sodišče prve stopnje je obdolžilni predlog zoper obdolženko zavrnilo, ker za vodenje postopka ni pogojev. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da predlagateljica postopka ni ravnala po določbah 57.a čl. ZP-1. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ, to je predlagateljica postopka, ugovor obdolženke zoper plačilni nalog št. 1 z dne 16. decembra 2008 obravnavalo in dne 22. decembra 2008 izdalo odločbo, s katero je navedeni plačilni nalog odpravilo, ni pa odločilo meritorno o ugovoru obdolženke, zato je sodišče prve stopnje štelo, da pogoji za uvedbo postopka niso podani. Zoper to odločbo se ni nihče pritožil in je postala pravnomočna 5. januarja 2009. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je bila odločitev prekrškovnega organa, da plačilni nalog odpravi pravilna, v skladu s tretjim odstavkom 57.a čl. ZP-1. Res je, da prekrškovni organ v nadaljevanju ni odločil o samem ugovoru (meritorno) z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavil, toda tega v obravnavanem primeru niti ni mogel storiti. O prekršku bi lahko odločil le, če bi ta sodil v njegovo pristojnost. Ker je bil obdolženki očitan prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1, za katerega je po določbah 234. čl. ZVCP-1 predviden tudi fakultativni izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, v katere primerih hitri postopek ni dovoljen (drugi odstavek 52. čl. ZP-1), je predlagateljica postopka pravilno ugotovila, da za njegovo reševanje ni pristojna, in vložila obdolžilni predlog. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje odločilo, da se pritožbi predlagateljice postopka ugodi in se izrek izpodbijane sodbe spremeni tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne. Sodišče druge stopnje je zato opravilo ustno obravnavo dne 9. aprila 2009.
Ker mora biti položaj tožnic kot oškodovank po prejemu odškodnine enak, kot če škodnega dogodka ne bi bilo, mora tožena stranka povrniti vso škodo, ki jo je povzročil njen delavec, za ravnanja katerega objektivno odgovarja. Pri odmeri višine odškodnine pa je potrebno upoštevati, da različne osebe na enake škodne dogodke reagirajo drugače kot tudi, da so imele tožnice še druge težave, ki so prav tako vplivale na njihovo psihično ravnovesje, zaradi česar so upravičene do različnih zneskov odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovedi – rok za sodno varstvo
Tožnik je bil v času, ko je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in preklic odpovedi, hospitaliziran v psihiatrični ustanovi. Za presojo pravočasnosti tožbe je zato bistveno, kdaj se je zavedel, da tožena stranka preklica odpovedi ne sprejema, saj je šele tedaj začel teči 30-dnevni rok za sodno varstvo.
Tožena stranka je delavcem organizirala prehrano med delom oziroma jim zagotavljala topli obrok, katerega je tožnica tudi koristila. Kljub temu je upravičena do vtoževane razlike med ceno toplega obroka in (višjim) povračilom stroškov prehrane med delom po kolektivni pogodbi.
ZIZ člen 15, 53, 53/1, 53/3, 55, 61, 61/2. ZPP člen 337, 337/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ugovorne navedbe o slabem premoženjskem in socialnem stanju ne predstavljajo takšnih trditev, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe čl. 53/II in 61/II ZIZ, zato ga je sodišče glede na zakonsko domnevo in čl. 53/1 ZIZ pravilno zavrnilo.
ZJU člen 24, 24/5, 25. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških člen 2, 22.a, 22.a/1, 22.a/2.
javni uslužbenec – plača – razlika v plači – dokončna in pravnomočna odločba
Ker tožnica zoper odločbo tožene stranke o določitvi plače ni pravočasno ugovarjala (in je odločba postala dokončna in pravnomočna), tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višje plače (ker bi po njenih navedbah pred izdajo odločbe o določitvi plače morala napredovati) ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom
Ker se tožnik zagovora ni udeležil, ni mogoče šteti, da se je tožena stranka šele na dan, ko bi se tožnik zagovora moral udeležiti, seznanila z razlogom za odpoved. Z razlogom za odpoved se je seznanila že pred tem, kot je navedla v vabilu na zagovor, kar pomeni, da je že pred tem začel teči subjektivni rok za podajo odpovedi in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Če se stranka v postopku samo preimenuje, sodišče nima podlage za postopanje po čl. 24 ZIZ, saj ne gre za spremembo subjekta v smislu te določbe, temveč zgolj za to, da se je spremenilo njegovo ime.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88, 88/6. ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/4, 62, 62/3, 65. ZPIZ-1 člen 102, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – kvotni sistem zaposlovanja invalidov
Pri kvotnem sistemu gre za razmerje med delodajalcem in Skladom za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Zakon ne določa, da mora delodajalec z namenom izpolnitve kvote delavcu, ki postane invalid s pravico do premestitve, ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi, četudi zanj nima primernega delovnega mesta, ali da ga mora obdržati v delovnem razmerju, četudi nima možnosti ponuditi mu nove pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delodajalec ne izpolnjuje predpisane kvote zaposlovanja invalidov, ga zakon zavezuje k dodatnemu plačilu, ne more pa to vplivati na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga invalidnosti.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditvena podlaga
Tožeča stranka z navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve in predloženimi lastninami (ob upoštevanju dejstva, da je v primeru regulacijskih začasnih odredb potreben restriktiven pristop in omejitev na izjemne primere) ni verjetno izkazala, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, zato je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo.
razlika v plači – delo preko polnega delovnega časa
Četudi delodajalec delavcu dela preko polnega delovnega časa ni pisno odredil, ima delavec pravico do plačila, če delo dejansko opravi, vendar le, če je delo opravi z vednostjo oziroma na podlagi odločitve delodajalca. Iz tega razloga je pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo dela preko polnega delovnega časa bistvenega pomena narava dela oziroma stopnja samostojnosti delavca glede opravljanja dela.
Pritožnica utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje ob presoji zadeve upoštevalo v glavnem izpovedbo obdolženke, ne da bi za popolno razjasnitev okoliščin prometne nesreče izvedlo še druge dokaze z zaslišanjem predlaganih prič, zaradi česar je po oceni sodišča druge stopnje preuranjeno in napačno zaključilo, da obdolženki ni dokazano, da bi storila očitani prekršek. Glede na to, da je bil zagovor obdolženke povsem v nasprotju z navedbami v obdolžilnem predlogu, bi bilo moralo sodišče prve stopnje zaslišati vsaj še druga dva udeleženca v prometni nesreči. Zakaj tega ni storilo, v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo. Sodišče druge stopnje je zato na seji senata sklenilo, da se dokazni postopek dopolni na ustni obravnavi z zaslišanjem še drugih dveh udeležencev prometne nesreče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti- ustrezno delovno mesto
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, ker je tožena stranka tožnika spremljala na neustreznem delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi, torej delovnem mestu, ki glede na tožnikove zdravstvene sposobnosti ni bilo primerno, in ker pred podajo odpovedi ni preverila, ali obstojijo možnosti za nadaljnjo zaposlitev tožnika pod spremenjenimi pogoji.