OZ člen 300, 301, 302, 306, 300, 301, 302, 306. ZVPSBNO člen 16, 16/4, 22, 25.
pravična denarna odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni depozit - prenehanje obveznosti
Izplačilo denarne odškodnine ZVPSBNO ureja v 22. členu, vendar ne onemogoča kakšnega morebitnega drugačnega načina prenehanja obveznosti (na primer s plačilom na sodni depozit), ali vsaj delnega prenehanja obveznosti. Zato je potrebno upoštevati citirane splošne določbe o prenehanju obveznosti, določene v OZ.
ZTLR člen 28, 28. ZPP člen 8, 339, 339/2, 8, 339, 339/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zaslišanje prič - ogled - dokazna ocena sodišča prve stopnje - protispisnost
Presoja izvedenih dokazov je v rokah sodišča prve stopnje, ki na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, odloči, katera dejstva šteje za dokazana. Pri presoji izvedenih dokazov je sodišču v pomoč lastno zaznavanje verodostojnosti izpovedb in lastno opažanje pri opravljenem ogledu, s čemer je v največji možni meri zadoščeno načelu neposrednosti.
Bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo očita pritožnik z navedbami o "protispisnosti" razlogov izpodbijane sodbe, zagreši sodišče le, če o odločilnih dejstvih povzame vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku v nasprotju s tistim, kar je v takšnih listinah ali zapisnikih zapisano, ne pa, če izpovedbo priče označi kot neverodostojno in naredi drugačen zaključek o obstoju zatrjevanega dejstva.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Dolžnik lahko v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe le v primeru, če je (izvršilno) sodišče odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Zahtevek v takšnih primerih meri zoper samo izvršbo, ne pa zoper izvršilni naslov.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 339/2-11, 77, 77/1, 80, 339/2-11.
pravdna sposobnost - procesna sposobnost stranke
Sodišče mora, če dvomi o pomanjkanju procesne sposobnosti stranke, o obstoju oz. neobstoju le-te odločiti s stopnjo zanesljivosti, saj po uradni dolžnosti pazi na obstoj pravdne sposobnosti strank.
Zahtevek tožeče stranke katerega je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot direktno tožbo, je klasičen odškodninski zahtevek za škodo, ki naj bi jo povzročil zavarovanec tožene stranke, za katerega zastaranje je uporabiti I. odst. 352. čl. OZ z zvezi z V. odst. 357. čl. OZ.
V skladu z načelom oficialnosti, ki je eno temeljnih načel zapuščinskega postopka, je zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine.
ZTLR člen 3, 3/1, 3, 3/1, 3, 3/1. ZOR člen 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065, 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065. ZOTMR člen 170, 182, 170, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2. ZOSRL člen 169, 169.
lastninska pravica na letalu - pisnost prodajne pogodbe - teorija realizacije - varstvo javnega interesa
Prava volja strank je bila prenesti lastništvo letala Tobaga na toženo stranko, saj je bilo to pred tem kupljeno in uvoženo za potrebe tožnikov, ki so se odločili, da bodo letalo prodali. Kupnino pa bi ALC tožnikom izplačal tako, da bi pod določenimi pogoji plačeval obroke posojila, kar ustreza definiciji prodaje na obroke, in ne pomeni hkratne sklenitve posojilne in prodajne pogodbe.
Za prenos lastninske pravice na letalu se po določbah ZOTMR zahteva pisnost, če te ni, je takšen posel brez pravnega učinka. Namen, zaradi katerega se zahteva pisnost takšnih pravnih poslov, ne dopušča realizacije tovrstnih ustnih dogovorov, saj je pisnost predpisana zaradi varstva javnega interesa.
ZOR člen 479, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 479, 485, 488, 488/1, 488/1-1.
odgovornost za stvarne napake
Napake, ki so bile odpravljene v okviru garancije, ne pomenijo izključitve pravice tožnice, da od tožene stranke kot prodajalca uveljavlja zahtevek za izročitev druge stvari zaradi napak, saj je bilo ugotovljeno, da vozilo nima tistih lastnosti in odlik, ki se pričakujejo od novega vozila.
Od prodajalca se pričakuje, da bo ob prevzemu pregledal vozilo in zagotavljal, da bo vozilo imelo vse tiste lastnosti, kot se pričakuje od novega vozila, kar pa je, da novo vozilo nima stvarnih napak, kot so bile ugotovljene. Sklicevanje na predhodne preglede (proizvajalca, ob carinjenju, avtoprevoznika) ne razbremeni tožene stranke te obveznosti.
OZ člen 495, 495/1, 495, 495/1. ZZK-1 člen 6, 6/1, 195, 195/1, 6, 6/1, 195, 195/1.
odgovornost za pravne napake - rok za vložitev tožbe - publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pri tem, kdaj je tožnik izvedel za pravico tretjega oziroma pravno napako kupljenih nepremičnin, je potrebno izhajati iz določb 1. odst. 6. člena ZZK-1, po katerem se šteje, da sta pravica oziroma pravno dejstvo, ki sta vpisana v zemljiško knjigo, vsakomur znana od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.
ZOR člen 16, 178, 178/2, 178/2, 178, 16. ZVCP člen 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Pravila v cestnem prometu o defenzivni vožnji nalagajo udeležencem, da v njem ravnajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev ali jim ne povzročajo škode. To velja tudi za tiste, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme za vsako ceno uveljavljati svoje prednosti, zlasti ne s protipredpisno vožnjo. Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje tudi eno od temeljnih načel ZOR - načelo prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR).
potrdilo o izvršljivosti – izvršljivost odločbe – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – razlog za ustavitev izvršbe – ugovorni razlog
V obravnavanem primeru zamudna sodba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, od izdaje sklepa o izvršbi pa do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, saj je bilo potrdilo o izvršljivosti po izdaji sklepa o izvršbi razveljavljeno, kar predstavlja skladno s 76. členom ZIZ razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Vendar pa, ker sodišče prve stopnje sklepa ustavitvi izvršbe, ko so bili podani pogoji za ustavitev, ni izdalo, o ugovoru pa je odločalo šele, ko je bila zamudna sodba ponovno oziroma že izvršljiva, pritožbeno sodišče zaključuje, da ugovorni razlog, na katerega pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva, ni podan.
Tožeča stranka je pripravljalno vlogo poslala po pošti v ponedeljek, tožena stranka pa jo je prejela v četrtek, kar ji je omogočilo dva delovna dneva za pripravo odgovora. Tožena stranka na naroku ni pojasnila, na katere navedbe iz predhodne vloge (ki jih je tožnica zaradi ustnosti glavne obravnave morala na naroku predstaviti tudi v ustni obliki) ni mogla takoj odgovoriti (v svoji nadaljnji pripravljalni vlogi je celo navedla, da je večina trditev tožeče stranke za spor povsem nepomembna). Če se je sodišče kljub temu odločilo slediti toženi stranki in narok preložiti, pa stroškov ni mogoče naprtiti brezpogojno (ne glede na končni uspeh v pravdi) v plačilo tožeči stranki, ki je uporabila svojo procesno pravico in ji glede na obstoječe spisovne podatke ni mogoče očitati prekršitve obveznosti, ki ji jo nalaga zakon oz. zavlačevanje postopka.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - krog oseb, poklicanih k dedovanju
Če se je potomec v sporazumu s prednikom odpovedal dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti, se šteje, kot da je umrl pred zapustnikom. Zato se ne upošteva niti pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.
ZZZDR člen 178, 181, 209, 178, 181, 209. ZPP člen 339/2-11, 339/2-11.
odvzem poslovne sposobnosti - začasni skrbnik - nepristranskost začasnega skrbnika
Predlagatelj si je v obravnavanem postopku prizadeval doseči odvzem poslovne sposobnosti, medtem ko bi si skrbnik varovanke glede na njeno izraženo nasprotovanje predlogu za odvzem poslovne sposobnosti moral prizadevati za njegovo zavrnitev. Funkciji predlagatelja in skrbnika sta imeli oz. bi vsaj morali imeti v konkretnem primeru nasprotujoča si cilja. S tem ko je obe funkciji opravljal isti organ in to celo po isti fizični osebi, ni bila zagotovljena nepristranskost začasne skrbnice, koristi in interesi varovanke so bili iz tega razloga vprašljivo zavarovani, zastopanje nasprotne udeleženke pa zato nepravilno.