Pri objektivni odgovornosti, kjer povzročitelj odgovarja za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, mora oškodovanec dokazati le-to, da je trpel pravno priznano škodo in da gre za nevarno stvar ali dejavnost.
V kolikor vzrok nezgode niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež, je dejavnost res postala nevarnejša, vendar zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe (ali celo tožnika samega), kar pa je lahko le podlaga za krivdno odgovornost.
posledice izostanka z naroka - opozorilo na posledice izostanka z naroka - sodba na podlagi odpovedi - vabilo na narok
Tožnik na obravnavo ni bil pravilno vabljen, saj ni bil opozorjen na posledice izostanka z naroka, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 158, 154, 154/1, 154/2, 158.
stroški postopka - sestavljena odločitev- različna merila porazdelitve stoškov - vsak svoje stroške
Kadar je odločitev sestavljena iz odločitev, za katere bi bilo treba uporabiti različna merila porazdelitve pravdnih stroškov, je treba o stroških odločiti celostno.
dedni dogovor - vsebina sklepa o dedovanju - dolg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Stroški pogreba ter vzdrževanja groba predstavljajo dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti dednega deleža. V kolikor je eden od dedičev kril celotne stroške, o povrnitvi le-teh pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, lahko svojo terjatev uveljavlja v pravdnem, ne pa v zapuščinskem postopku.
Dajatveni zahtevek, s katerim sodišče dedičem naloži kakšno plačilo, je v sklepu o dedovanju mogoč le v primeru, če je med dediči sklenjen tak sporazum. Sklep o dedovanju je namreč ugotovitvene narave, v katerem se ugotovi obseg zapuščine in dediči.
Pri regresnem zahtevku zavarovalnice nasproti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče pravna podlaga ni določba 939. čl. ZOR o subrogaciji, temveč 7. čl. ZOZP in 3. čl. Splošnih pogojev zavarovanja. Ker je pravica zavarovalnice pri subrogaciji izpeljana iz pravice zavarovanca (vsakokratnega voznika zavarovanega vozila), je logično, da proti zavarovancu subrogacija ni mogoča.
zavrženje tožbe – nedoločnost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe – pomoč prava neuki stranki – načelo pomoči prava neuki stranki
Ne drži, da je
oblikovanje tožbenega zahtevka
stvar sodišča in ne stranke. Tožba z določenim tožbenim zahtevkom je stvar (tožeče) stranke in ne sodišča; stranka mora zahtevek (zahtevke) oblikovati določeno (v subjektivnem in objektivnem smislu ter kvalitativno in kvantitativno; določiti mora meje zahtevka ter ga opredeliti tako, da je mogoča določitev njegove istovetnosti).
Načelo pomoči neuki stranki iz 12. člena ZPP se nanaša na procesne pravice, ne pa na pravice materialnega prava. V procesnem smislu mora biti tožbeni zahtevek določen, vsebina (tožbenega) zahtevka pa je stvar upravičenj, ki jih daje materialno pravo na podlagi pravno relevantnih dejstev, ki jih sodišče ne pozna.
Pogodba o organiziranju potovanja je tipična potrošniška pogodba, pri presoji katere je treba upoštevati tudi pravila OZ in ZVPot o splošnih pogojih pogodbe kot sestavnih delov sicer tipske pogodbe, ki jo pripravi organizator potovanja vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Za organizatorja potovanja so pravila ZVPot o splošnih pogodbenih pogojih strožja od splošnih določil OZ. Osnovno pravilo je, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika jasni in razumljivi, nejasno določilo pa je treba razlagati v korist potrošnika.
ZIZ člen 15, 239, 267. SPZ člen 9, 44, 44/2, 217, 217/2.
začasna odredba - verjetnost terjatve - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pravdni stroški
Toženec se ne more uspešno sklicevati na zaupanje v podatke zemljiške knjige, če pa je vedel ali bi vsaj lahko vedel, da dejansko posestno stanje ne ustreza zemljiškoknjižnemu.
Ker je tožnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe hkrati s tožbo, torej v pravdi in ne pred začetkom postopka, so stroški, ki so nastali zaradi odločanja o predlogu, ugovoru in pritožbi, sestavni del pravdnih stroškov.
V primeru dvojne prodaje iste nepremičnine dvema različnima kupcema sodišče daje pravno varstvo dobrovernemu posestniku – prvemu kupcu tudi napram slabovernemu kupcu, ki se je vknjižil v zemljiško knjigo. To dalje pomeni, da slednji ne more nasproti dobrovernemu kupcu – posestniku, uspešno nastopiti z negatorno tožbo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Zgolj na podlagi ugotovitev sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik sprejel, ne pomeni, da stopi v veljavo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Do tega bi prišlo le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da nova pogodba o zaposlitvi ni bila veljavno sklenjena.
Zaznamba spora se dovoli tudi na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.
OZ člen 495, 495/1, 495, 495/1. ZZK-1 člen 6, 6/1, 195, 195/1, 6, 6/1, 195, 195/1.
odgovornost za pravne napake - rok za vložitev tožbe - publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pri tem, kdaj je tožnik izvedel za pravico tretjega oziroma pravno napako kupljenih nepremičnin, je potrebno izhajati iz določb 1. odst. 6. člena ZZK-1, po katerem se šteje, da sta pravica oziroma pravno dejstvo, ki sta vpisana v zemljiško knjigo, vsakomur znana od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.
Sodišče druge stopnje je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka (zavrnilna zamudna sodba), ker je prvostopno sodišče nepravilno ocenilo, da so trditve v tožbi nekonkretizirane in da iz njih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZOR člen 16, 178, 178/2, 178/2, 178, 16. ZVCP člen 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Pravila v cestnem prometu o defenzivni vožnji nalagajo udeležencem, da v njem ravnajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev ali jim ne povzročajo škode. To velja tudi za tiste, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme za vsako ceno uveljavljati svoje prednosti, zlasti ne s protipredpisno vožnjo. Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje tudi eno od temeljnih načel ZOR - načelo prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR).
Glede na to, da je tožeča stranka izrecno postavila trditve, da tožena stranka parkirnih mest ni uporabljala, jih ni imela v posesti in tudi ni imela na njih nobene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tudi, da ni mogoče zaključiti, da bi bila tožena stranka motilec zato, ker bi bilo motenje storjeno v njeno korist, zato so drugačne pritožbene navedbe, da lahko tožena stranka, v kolikor je zapornica spuščena, sama uporablja parcelo in je zato motilo dejanje v njeno korist, neutemeljene.