CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00078659
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38, 149, 149/3, 243. SPZ člen 13, 23, 49, 213, 214, 215, 226, 234. ZPP člen 8, 181, 181/3, 339,339/2, 339/14-2. OZ člen 59, 59/2, 60, 60/2, 81, 81/1.
služnostna pogodba - neprava stvarna služnost - tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek - jezikovna razlaga pogodbe - ničnost pogodbe - neizpolnitev odložnega pogoja - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - neveljavnost pooblastila za sklenitev pogodbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo
Pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku ni potrebno, da stranka posebej izkazuje pravni interes, ker pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoji prejudicialnosti nadomeščajo procesno predpostavko pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo materialnopravne določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v zvezi z nepravo stvarno služnostjo, ki je ustanovljena na podlagi pravnega posla - služnostne pogodbe (213. do 215., 226. in 234. člen SPZ).
Do izpolnitve odložnega pogoja nikoli ni prišlo, prav tako pa je slednji postal nemogoč, saj Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS-1) sklenitev novega najemnega razmerja ne predvideva.
Če se odložni pogoj ne izpolni, pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti.
Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ (drugi odstavek 82. člena OZ).
Namen izbrisne tožbe ni odprava formalnih pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega postopka. Ta je pridržana ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku. Varstvu materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe.
Ničnost zavezovalnega pravnega posla predstavlja materialnopravno neveljavnost in s tem podlago za izbrisno tožbo.
Pravni temelj pridobitve stvarne pravice na podlagi pravnega posla je razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo).
Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ).
Z overitvijo podpisa namreč notar potrdi, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino ali da je podpis, ki je že na listini, vpričo njega priznala za svojega (prvi odstavek 64. člena Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN).
Razpolagalno upravičenje odsvojitelja je predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila v tem pomenu, da kot sestavina razpolagalnega pravnega posla povzroči pridobitev stvarne pravice s polnimi učinki v razmerju do vseh z vpisom stvarne pravice v korist pridobitelja v zemljiško knjigo na njegovi podlagi.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/1, 71/1-7, 71/2, 71/2-4.
predlog dolžnika za odlog izvršbe - odgovor upnika - poziv sodišča - izvršilni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - pravilna uporaba materialnega prava - dolžnost povrnitve stroškov - trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje se je materialno pravno opredelilo pri svoji odločitvi le na trditve dolžnika v predlogu, ne pa na trditve upnika v odgovoru na predlog.
Odločitev o predlogu je odvisna samo od pravilne uporabe materialnega prava glede na podana pravno nerelevantna dejstva dolžnika v predlogu, kot v v tem primeru, ko dolžnik po stališču sodišča prve stopnje že enega od obeh kumulativno zahtevanih pogojev za odlog izvršbe po 7. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ ni izkazal, prav tako pa ne posebno upravičenih razlogov. Upniku v takem primeru ne glede na poziv sodišča ni potrebno odgovarjati na predlog in razlagati pravilno uporabo materialnega prava, saj sodišče glede na presojo podane trditvene podlage dolžnika po uradni dolžnosti samo pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Posledično drži presoja sodišča prve stopnje, da upnik s svojo izjavo ni v ničemer pripomogel k pravilni odločitvi sodišča prve stopnje.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00080589
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-3.
prekoračitev hitrosti - meritev hitrosti
V predmetni zadevi bila izvedena meritev hitrosti z merilnikom hitrosti, ki kršitve slikovno dokumentira. V takem primeru ne velja obveznost, da bi policisti na kraju meritve oziroma ob ustavitvi voznika slednjemu tudi morali prikazati izmerjeno hitrost na samem merilniku hitrosti. Ta obveznost namreč velja, če se meritve hitrosti opravljajo z merilnikom hitrosti, ki meritev ne dokumentira slikovno. S tem se vozniku omogoča, da neposredno po opravljeni meritvi oporeka rezultatu oz. se z njim seznani, saj kasneje v postopku to ni več mogoče. V primeru slikovnega dokumentiranja pa se ima storilec možnost izjasniti o sami meritvi tudi z naknadnim vpogledom v fotografijo meritve. Fotografija namreč omogoča nedvomen pripis rezultata meritve določenemu vozilu.
motenje posesti - odločba o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških - pravočasnost pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - ustavna pravica do pritožbe - odmera pravdnih stroškov - obrazloženost odmere stroškov - vrednost spornega predmeta - tožba in nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi
V sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru, ko se zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe združita v skupno obravnavanje, vrednosti združita.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1. ZSVarPre člen 8, 8/1, 14. ZBPP člen 13.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - preživnina - osnovni znesek minimalnega dohodka
Tožnik napačno šteje, da bi moralo sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks upoštevati izvršbe, ki mu zmanjšujejo dohodek. Skladno z ZSVarPre je edini odhodek, ki se upošteva pri izračunu dohodka prosilca, preživnina.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00084343
ZZZDR člen 51, 59, 59/1. SZ člen 117, 117/1. OZ člen 190.
skupno premoženje zakoncev - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - višina dohodkov enega od zakoncev - prispevek zakonca - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - privolitev imetnika stanovanjske pravice - povrnitev vlaganj v nepremičnino - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - nečista denarna terjatev - valorizacija terjatev
Po določbi prvega odstavka 117. člena SZ je bil lastnik dolžan imetniku stanovanjske pravice, z njegovo pisno privolitvijo pa tudi njegovemu ožjemu družinskemu članu, prodati stanovanje pod ugodnimi pogoji tega zakona. Tisti, ki lahko po določbi tega člena nastopajo kot kupci lastninjenih stanovanj, sodijo po samem zakonu v krog originarnih upravičencev. Ko je tožničina mati kot bivša imetnica stanovanjske pravice podala pisno privolitev, je tožnica zaradi originarne pravice do privatizacijskega odkupa stanovanja pridobila lastninsko pravico.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3.
odločitev o stroških postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški za zastopanje - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti splošno pravilo iz drugega odstavka 12. člena OT, ki jasno določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri vseh priznanih postavkah/storitvah, ki so bile opravljene pred 6. 4. 2019, upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 2000 točk, pri postavkah/storitvah, ki so bile opravljene po 6. 4. 2019, pa izhodiščno osnovo 1800 točk, dobljeno število točk pa je treba glede na zakonsko določbo drugega odstavka 12. člena OT pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR.
spor majhne vrednosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - priznana dejstva - najemnina
Pritožnica se sklicuje na ugovorno trditev, da naj bi tožeča stranka svoje storitve zaračunala previsoko, ta pa je tudi po stališču višjega sodišča nesubstancirana. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi višini zahtevka ni konkretizirano ugovarjala in zato pravilno uporabilo 214. člen ZPP, ki med drugim v drugem odstavku določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - postopek izvršbe ali zavarovanja - predlog za zavarovanje - krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izključna krajevna pristojnost - lega nepremičnine - pristojnost v sporih o nepremičninah - pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah
Zahtevek, ki se glasi na ugotovitev (so)lastninske pravice na nepremičnini, je stvarnopravni zahtevek, torej gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, za katere pa je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (57. člen ZPP).
LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079226
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 239, 272, 272/2, 272/2-1. ZZad člen 74, 74/2.
ugotovitev lastninske pravice - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - ugovor zoper začasno odredbo - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - upravičen predlagatelj - lastninjenje po ZLNDL - družbena lastnina - pravica uporabe - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - singularni pravni naslednik - pravnomočnost in dokončnost upravne odločbe
Tožnica je za tožbo aktivno legitimirana. Ugotovitev, da je po določbah ZZad postala RS, je namreč predpostavka za zemljiškoknjižno izvedbo dokončne in pravnomočne odločbe upravnega organa, s katero je bilo upravičencem vrnjeno podržavljeno premoženje. Za tak zahtevek ima tudi pravni interes.
Ker je bilo plačilo sodne takse prejeto v dobro računa sodišča tretji delovni dan po izteku roka, bi lahko bile podane okoliščine iz 6.b člena ZST-1. Vendar to skladno s sodno prakso velja le, če je sodna taksa nakazana pred iztekom roka za njeno plačilo.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - protispisnost - upravnik - subrogacija
Protispisnost se lahko nanaša le na napako tehnične narave, ki je posledica napačnega postopka prenosa tistega, kar je zapisano v listini, zapisniku ali prepisu v obrazložitev sodbe. Pritožbene trditve se zato nanašajo na dokazno presojo oziroma zaključke, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi izvedenih dokazov. Zato ne gre za bistveno postopkovno kršitev protispisnosti, pač pa za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki v tem pritožbenem postopku ni izpodbojno.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 11, 12a, 13, 14, 14a,14a/1, 14a/2, 14b, 34, 34/1.
odlog plačila sodne takse - nov plačilni nalog - domneva umika pritožbe - odločanje s sklepom - predlog za odlog plačila sodne takse
Sodišče mora o predlogu za odlog plačila sodne takse, potem ko ob upoštevanju določb 12.a člena ZST-1 presodi, ali so izpolnjeni pogoji za odlog plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1, odločiti s sklepom, kar jasno izhaja iz več določb ZST-1 (npr. iz 13., 14., 14.a, 14.b člena ZST-1). Če predlogu za odlog plačila sodne takse ugodi, mora v skladu z izrecnimi določbami prvega in drugega odstavka 14.a člena ZST-1 že izdani plačilni nalog razveljaviti, taksnemu zavezancu pa poslati nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena tega zakona. V tem kontekstu je torej pritrditi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje ob ugoditvi dolžničinemu predlogu za odlog plačila sodne takse dolžnici izdati nov plačilni nalog.
spor majhne vrednosti - potrdilo o oddani pošiljki - prepozna pritožba - rok za pritožbo
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da nasprotuje uporabi krajšega osemdnevnega roka, saj se neutemeljeno sklicuje na tridesetdnevni pritožbeni rok iz prvega odstavka 333. člena ZPP. Rok za vložitev pritožbe v tem sporu, ki je gospodarski spor majhne vrednosti, je osem dni.
V sodni praksi ni enotnega stališča o tem, ali se pri odločanju o stroških, nastalih v zvezi z izdajo in izvršitvijo začasne odredbe v pravdnem postopku, upošteva načelo končnega uspeha v pravdnem postopku ali uspešnost posameznih dejanj, torej (primeroma) ločeno uspešnost predloga za izdajo začasne odredbe oziroma ugovora zoper njo (pri čemer je v obeh primerih podlaga za odločanje 154. člen ZPP), redko pa je stališče, da je pri presoji stroškov zavarovanja treba upoštevati določbe ZIZ. Sodna praksa tako večinsko zastopa stališče, da se (tudi) o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, ter stroških njene (morebitne) prisilne izvršitve, odloča ob upoštevanju določb ZPP in končnega uspeha v postopku.
motenje posesti - izvrševanje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - ekonomski interes - posestno stanje
Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Tako odločitev je oprlo na ugotovitev, da dejanje toženca (odstranitev robnikov in betoniranje tal) ni bilo motilno. Tožnica lahko na sporni del še vedno odmetava sneg in tja odlaga razne stvari. Tudi smetnjake (ki jih na ta del ni postavljala), lahko po tem delu še vedno pelje. Motilno ni niti to, da tožnica ne more več odstranjevati plevela.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - odlog plačila sodne takse - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Predlog za taksno oprostitev, ki vedno vključuje tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah lahko stranka poda le enkrat.
Pravno osebo se glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1 lahko oprosti plačila sodnih taks oziroma se ji odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo sodnih taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Ker je bilo predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena za 18 mesecev od pravnomočnosti sklepa o odlogu plačila sodne takse, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi.
Soočenje je poseben način zaslišanja prič, za katerega se sodišče lahko odloči, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev, pri čemer je namen soočenja v pojasnitvi razlogov za neujemanje, in v tem, da je mogoča lažja ocena, katera izpovedba je bolj verodostojna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi temeljito obrazložilo svojo odločitev, zakaj je zavrnilo predlagano soočenje obeh prič.
predlog stranke za izvedbo dokaza - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - samostojni dokazni postopek z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - postopek za zavarovanje dokazov - upravičen razlog za zavarovanje dokazov - materialno procesno vodstvo in njegove meje
Po presoji pritožbenega sodišča predlog predlagatelja po 268.a členu ZPP ni utemeljen. Samostojni dokazni postopek s postavitvijo izvedenca se lahko predlaga le pred pravdo. Namen določbe je namreč v tem, da se s takšnim postopkom izogne morebitnim nadaljnjim pravnim sporom. V konkretnem primeru pa je že v teku zapuščinski postopek, v katerem predlagatelj lahko izpodbija veljavnost oporoke. Razjasnitvi spornih pravnih vprašanj v zvezi z dedovanjem je namenjen zapuščinski postopek. Ko je enkrat že v teku, določba 268.a člena ZPP ni uporabljiva. Ni smiselno, da bi o spornem vprašanju tekla dva različna postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00078763
KZ-1 člen 90, 90/1-4, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 17, 344, 344/1, 354, 354/1, 354/2.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen povzročitve premoženjske škode - pomanjkanje razlogov o subjektivnih znakih kaznivega dejanja - povzročitev velike premoženjske škode - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - temeljna oblika kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - modifikacija obtožnega akta - načelo materialne resnice - zavrnilna sodba
Zakonski znak kvalificirane oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 izkazuje, da to kaznivo dejanje ni le naklepno, pač pa gre za t. i. namerni delikt. To pomeni, da je pri takšni kvalifikaciji kaznivega dejanja potrebno ugotoviti namero storilca v zvezi z izvršitvijo kaznivega dejanja oziroma njegov namen. Naklep kot oblika krivde in namen pa nista sinonima, pač pa se prvi nanaša na subjektivni odnos storilca do objektivnih znakov kaznivega dejanja, namen pa na storilčevo stremljenje k uresničitvi cilja, v konkretnem primeru pridobiti sebi ali komu drugemu veliko premoženjsko korist ali oškodovancu povzročiti veliko premoženjsko škodo.
Abstraktni del opisa kaznivega dejanja (prepis zakonskih znakov) ni obligatorna sestavina tenorja obtožbe, pač pa mora biti konkretni del opisan tako, da vsebuje konkretizacijo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, pri tistih znakih, zlasti subjektivnih, katerih natančnejša konkretizacija ni mogoča, pa prepis zakonskega besedila ali njegov ekvivalent oziroma vsaj takšen zapis objektivnih očitkov, ki omogoča sklepanje na obstoj takih (subjektivnih) znakov.
Sodba presenečenja je tista, ki je izdana na podlagi pravne ocene, z vidika katere bi bila za odločitev bistvena povsem druga dejstva in dokazi, v zvezi s katerimi strankam ni bila dana možnost, da se o njih izrečejo. Sodba na podlagi zastaranja kazenskega pregona pa je tista, ki je objektivna posledica izteka roka iz prvega odstavka 90. člena KZ-1, zato ne more veljati za "sodbo presenečenja".