CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078386
DZ člen 157, 161. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba o stikih - stiki z mladoletnim otrokom - korist mladoletnega otroka - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - stopnja verjetnosti
V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ker narava urejanja razmerij zahteva hitro odločitev ter se razmerja med udeleženci urejajo le za določen čas. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnim otrokom, zakon nalaga sodišču v rednem postopku.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - povrnitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - konec glavne obravnave - zavrženje predloga
Skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP, ki se v postopkih zaradi insolventnosti smiselno uporablja in za vložitev zahteve za povrnitev stroškov dolžnika ZFPPIPP ne določa specialne ureditve, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Vsi roki, ki so povezani s povrnitvijo stroškov, so zakonski roki, ki jih sodišče ne more podaljševati.
prehod zapuščine na državo - kaducitetna pravica države - zapustnikovo premoženje - motorno vozilo
Država na podlagi zakona in po zakonsko predvidenem postopku (130. člen ZD) prevzame aktivno premoženje zapustnika zaradi domneve, da dedičev ni. Kar se tiče aktivnega premoženja je položaj države, ki prejme premoženje zapustnika brez dedičev (ali so ti nevredni ali se odpovedo dedovanju), sicer podoben položaju dediča. Kaduciteta namreč ni zakonito dedovanje, pač pa poseben način prehoda premoženja umrlega na državo, ki temelji na posebni vezi med zapustnikom in državo.
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide na državo v trenutku zapustnikove smrti - za nazaj, vendar pa v primeru, če nekaj ni bilo od zapustnika v trenutku njegove smrti, z izdajo kaducitetnega sklepa ne postane last države.
Po novejši ureditvi pa na državo ne preidejo zapustnikovi dolgovi (prvi odstavek 142.a člena ZD), saj v primeru, če noben upnik po pozivu sodišča ni predlagal stečaja zapuščine brez dedičev terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnejo.
stečajni postopek nad pravno osebo - domneva o insolventnosti dolžnika - insolventnost dolžnika - davčni dolg - predlog za obročno plačilo
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da dolžnica ni insolventna. Zgolj izražen namen za obročno poplačilo dolga pri več kot dve leti trajajočem predhodnem postopku o začetku stečajnega postopka ne zadostuje zato, da bi lahko pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podana insolventnost pritožnice.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obsojenec v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP). V skladu s sodno prakso v primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj na ta način omogoči pravico do pritožbe, medtem ko se obsojencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali s sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
Določbo drugega odstavka 94. člena ZKP je torej potrebno tolmačiti tako, da se obsojencu stroški, ki so nastali po njegovi krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali s sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
ZPP člen 142, 142/3, 224, 224/1, 224/4, 277, 277/2, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi
Tožena stranka v pritožbi trdi, da so dejstva v javni listini, to je obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi, nepravilno ugotovljena. Vendar pa z golim zanikanjem v obvestilu ugotovljenega dejstva, da ji je bilo pisanje po preteku roka puščeno v hišnem predalčniku, domneve o pravilnosti vročitve ni uspela izpodbiti.
Utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi vsebuje (tudi) presojo, da milejši ukrep ne pride v poštev. Sodiščeprve stopnje je v izpodbijanem sklepu o podaljšanju pripora presodilo, da je pripor v konkretnem primeru edini primeren, sorazmeren in neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, da milejši ukrep ne pride v poštev.
upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - oddaja nepremičnine v najem - upravljanje zapuščine - začasno upravljanje z nepremičninami
Ni razlog, da bi se za upravitelja dela zapuščine določilo tretjo osebo, odvetnico, zgolj to, da sta dediča v sporu.
Odprtje posebnega računa za nateklo najemnino, o katerem upravitelj obvešča zapuščinsko sodišče, je za zdaj primeren ukrep začasnega upravljanja zapuščine, ob tem, da zapuščinskemu sodišču upravitelj predloži tudi najemno pogodbo. Na ta način bo imel vpogled v upravljanje tudi pritožnik kot sodedič.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - shizofrenija - namen skrbništva - ravnanje z nerazumljivimi vlogami - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - obseg preizkusa izpodbijanega sklepa
Bolezen je kronificirana, kar pomeni, da se simptomi ne bodo več povsem umaknili in da ji bodo omenjene spremembe tudi v bodoče onemogočale popolno presojo realnosti in odločanja v svoje dobro. Nezmožnost poskrbeti za svoje pravice in koristi je torej pri nasprotni udeleženki trajna. Sodišče je ugotovilo, da potrebuje najširši obseg varstva, saj zaradi njenega duševnega stanja nima pri nobeni od pomembnih zadev ohranjene razsodnosti in volje.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 31, 31/1, 31/1-6. URS člen 39, 40, 76.
pravica do popravka - pravica do objave popravka - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic - namen pravice do popravka - varstvo osebnostnih pravic - prizadetost pravice ali interesa - audiatur et altera pars - objava popravka - popravek v širšem smislu - zanikanje dejstev - odklonitveni razlog za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Pritrditi je treba pritožbi, da je adresat spornega članka politična stranka, ki vladnim političnim strankam očita koruptivna ravnanja, po navedbah iz članka pa naj bi bila sama akterka v številnih korupcijskih aferah. Med njenimi korupcijskimi aferami je v članku navedena tudi prodaja tožnice Rusom. Ti naj bi pri prodaji, ki jo je vodila članica stranke, državi iz naslova kupnine za tožnico nakazali 70 milijonov EUR preveč. V članku res ni eksplicitno zapisano, da bi bil katerikoli udeleženec v procesu prodaje tožnice koruptiven, vendar pa to izhaja iz samega konteksta članka. Takšen zapis je tožničine kupce - večinske lastnike potisnil med akterje korupcijskega dejanja, s tem pa v percepciji povprečnega bralca, ki istoveti družbo in njene lastnike, tudi tožnico. Informacija, da je bila sprememba lastništva tožnice posledica koruptivnih ravnanj, v kontekstu članka meče slabo luč ne le na njene lastnike, ampak tudi nanjo in negativno posega v njen ugled in dobro ime ter posledično v njene poslovne interese, saj z družbo s takšno pezo negativnega bremena korupcije ne gre poslovno sodelovati. Ne drži torej, da tožnica ne izkazuje prizadetosti svojega interesa in da zahteva popravek za drugega. Če je tako, ima tožnica pravico, da se o spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu oziroma da pred istim forumom predstavi javnosti svojo plat zgodbe. Tako bo imela tožnica nasproti mediju z objavo popravka enakopravnejši položaj, ustvarjeno bo ravnotežje in varovano načelo enakosti orožij.
Tudi v pritožbi uveljavljani odklonitveni razlog za objavo popravka iz šeste alineje 31. člena ZMed ni podan. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da navedene določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da presoja nesorazmernosti pomeni le presojo količine (števila besed ali vrstic) besedila obvestila in popravka in da je treba navedeno določilo povezati z določbo četrtega odstavka 26. člena ZMed, po katerem s popravkom ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem obvestilu.
izpraznitev in izročitev stanovanja - konfesorna tožba - služnostna pravica stanovanja - osebna služnost - najemna pogodba - pravni naslov za bivanje v stanovanju - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - rok za izročitev nepremičnine - zasledovalna pravica - vrnitev stvari
Stvarne pravice imajo prioriteto pred obligacijskimi pravicami.
Tožnica soglasja za sklenitev najemne pogodbe ni dala. Ker v stanovanju, glede katerega ima vknjiženo dosmrtno služnostno pravico (ter prepoved odtujitve in obremenitve v njeno korist), brez njenega soglasja biva toženec, ima zoper njega na voljo t. i. konfesorno tožbo: zahteva lahko, da toženec preneha z motenjem njene služnostne pravice. Služnost stanovanja je osebna služnost (228. člen SPZ), pri osebnih služnostih pa je lahko ravnanje, ki posega v izvrševanje služnosti, odvzem stvari. V takem primeru lahko služnostni upravičenec zahteva vrnitev stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00078005
ZD člen 143, 210, 212. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
napotitev na pravdo ali drug postopek - napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča - začet izvršilni postopek - poplačilo ločitvenega upnika - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - spornost terjatve - pravnomočnost terjatve - prodaja nepremičnin v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve - pogoji za ločitev zapuščine
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil izvršilni postopek za poplačilo terjatev ločitvenih upnikov v času izdaje izpodbijanega sklepa že v teku (tekel je že ob vložitvi predloga za ločitev zapuščine), zato napotitev ločitvenih upnikov na izvršilni postopek v konkretnem primeru ni bila potrebna. Tudi sicer zanjo ni zakonske podlage, saj 210. in 212. člen ZD ne vsebujeta določbe o napotitvi strank (med katere sodijo tudi ločitveni upniki) na izvršilni postopek, pač pa na pravdni in upravni postopek. Uporaba določbe iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja tudi ni možna, saj ločitvena upnika že razpolagata z izvršilnim naslovom zoper zapustnika. Njuna terjatev ni več sporna (temveč pravnomočno dokazana) in tudi ne njuna pravica do prednostnega poplačila terjatve, ki jo že uveljavljata izven zapuščinskega postopka.
identično dejansko stanje - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Načeloma se odškodnina res odmeri za posamezne oblike pravno priznane nepremoženjske škode, torej ločeno za telesne bolečine, za strah ina za duševne bolečine glede na njihov vzrok, vendar je v primerih, ko se posledice pri oškodovancu vzajemno pogojujejo in prepletajo do te mere, da jih med seboj ni mogoče ločevati, na mestu odmera enotne odškodnine. Enotna odškodnina lahko zaradi medsebojnega prepletanja vseh posledic vključuje vse oblike pravno priznane nepremoženjske škode, torej vse telesne bolečine, strah in duševne bolečine ne glede na njihov vzrok.
ZPP člen 143, 143/4, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 7.
ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - poizvedbe sodišča - pravica do udeležbe v postopku - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - vročanje naslovniku v tujini
Vendar pa ni upoštevalo nadaljnjih zahtev iz četrtega odstavka 143. člena ZPP, v skladu s katerimi je treba hkrati bodisi predlagati uvedbo (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opraviti poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da z ozirom na to, da je bilo nasprotnemu udeležencu v letu 2023 po opravljenem postopku ugotavljanja prebivališča že določeno zakonsko bivališče in da se nasprotni udeleženec po podatkih spisa nahaja v tujini, ni smiselno ponovno predlagati uvedbe (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v Sloveniji, bi pa sodišče prve stopnje moralo opraviti poizvedbe o bivališču nasprotnega udeleženca vsaj pri sorodnikih.
V obravnavani zadevi vprašanje, ali gre za regulacijsko ali zavarovalno začasno odredbo, ni odločilno, saj mora biti v obeh primerih izpolnjen pogoj primernosti oz. dopustnosti predlaganih sredstev zavarovanja.
Te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine. Če sodišče v prvi fazi ugotovi, da so se okoliščine bistveno spremenile, v drugi fazi glede na potrebe otroka in pridobitne ter materialne zmožnosti staršev na novo določi preživnino (189. člen DZ).
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima nasprotni udeleženec prav, da je treba pri odmeri preživnine poleg pridobitnih zmožnosti staršev in potreb otrok upoštevati tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otrokom v času, ko je le-ta pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb, ki jih je treba oceniti, česar sodišče prve stopnje ni storilo.
Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Kajti pri določanju preživnine je treba nadalje upoštevati tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - denarna odškodnina
Šele z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka je tožnik kot oškodovanec v kazenskem postopku pridobil pravico, da o tej njegovi pravici v okviru kazenskega postopka odloči sodišče v razumnem roku.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 394, 397, 397/2, 398, 398/1.
obnova postopka - laičen predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - obnovitveni razlogi - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - popolnost predloga
Ker toženec ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je njegov predlog za obnovo postopka nedovoljen, zaradi česar bi ga bilo že iz tega razloga potrebno zavreči.
Predlagatelj je na prvi strani tožbe napisal, da predlaga taksno oprostitev. Tak predlog za taksno oprostitev je nepopoln, saj ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati, da ga je mogoče obravnavati. Nepopolnega predloga sodišče ne more zavrniti, saj ga niti ne more vsebinsko obravnavati.
ZS člen 14. DZ člen 157, 159, 161. ZNP-1 člen 100.
začasna odredba - ogroženost otroka
Začasne odredbe spadajo med ukrepe za varstvo koristi otroka (159. člen Družinskega zakonika), postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka pa so po zakonu nujni (100. člen Zakona o nepravdnem postopku).