ZObr člen 92, 92/1. ZDR člen 6. URS člen 49. ZDR-1 člen 54, 55, 56.
obstoj delovnega razmerja - vojska - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prepoved diskriminacije
Po določbi prvega odstavka 92. člena ZObr lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske in sicer kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do 10 let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, za vojaka pa do 10 let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dlje kot do 45. leta starosti. Iz zakonske dikcije izhaja, da se pogodba lahko podaljšuje. Predvidena je torej možnost in ne obveznost podaljšanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Sklepanje pogodb s tožečo stranko (vojakom) in sicer tri zaporedne pogodbe za določen čas za isto delo (prvi dve za po 5 let in zadnja za 6 mesecev), nima za posledico, da bi se štelo, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določb 54., 55. in 56. člena ZDR-1.
kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so izvzeta iz izvršbe - nujnost za preživljanje - črna gradnja
Skladno z določbo prvega odstavka 177. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Ker morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, so iz izvršbe torej izvzeta le tista kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so nujna za preživljanje.
Črna gradnja ne predstavlja ovire za prodajo na javni dražbi v izvršilnem postopku, le v prodajnih pogojih mora biti izrecno navedeno, da se prodaja objekt brez pridobljenega gradbenega dovoljenja - črna gradnja.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.
ZDR člen 31, 32, 35, 37, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - sodno varstvo
V zvezi z v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano kršitvijo, da tožnica tožene stranke ni seznanila z odločbo ZPIZ, s katero ji je bila priznana invalidnost III. kategorije ter da je odklonila delo na novi lokaciji, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi glede teh dveh kršitev podana prepozno. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnica v času bolniškega staleža opravljala pridobitno dejavnost oziroma toženi stranki konkurenčno dejavnost. Tožnica v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni ravnala v nasprotju z navodili pristojnega zdravnika in ni brez njegove odobritve odpotovala iz kraja bivanja. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1., 2. in 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR nezakonita.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za postopek osebnega stečaja oziroma za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence – zavrženje predloga stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja
Odpust obveznosti predstavlja zakonsko urejen institut, katerega materialnopravne posledice lahko dolžnik doseže zgolj v pridruženem postopku znotraj postopka osebnega stečaja. Zato je dolžniku, ki je predlagal začetek postopka osebnega stečaja in hkrati predlog za odpust obveznosti, potrebno priznati pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja tudi v primeru, ko obseg njegovega premoženja ne bi zadoščal za vsaj delno poplačilo njegovih upnikov. Sodišče je zato upravičeno, da ob formalnem preizkusu predloga za začetek postopka osebnega stečaja preizkuša, ali je izkazan takšen pravni interes v smislu pravne koristi dolžnika od vodenja postopka osebnega stečaja. Del takšnega preizkusa je tudi preizkus, ali so podane morebitne ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Ob tem ne gre spregledati, da je samo vodenje stečajnega postopka vezano z visokimi stroški, ki jih mora zagotavljati Republika Slovenije iz proračunskih virov. Zato je sodišče v primeru, ko ni izkazanega premoženja na strani dolžnika, dolžno iz dosegljivih podatkov preizkusiti, ali bo dolžnik dejansko imel kakšno pravno korist od pričetega postopka osebnega stečaja.
ZPIZ-2 člen 11. ZUP člen 87, 87/1, 89, 89/1, 89/2, 89/3, 89/5, 246, 246/1.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - vročanje - pooblaščenec za vročitve
Iz vročilnice, ki je pripeta k odločbi, je razvidno, da je bila odločba vročena A.A. (ženi tožnika), ki je na vročilnici podpisala izjavo, da jo je tožnik pooblastil za prevzem tega pisma. Upoštevaje naravo vročilnice, ki je javna listina in kot taka dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa ter dejstva, da v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa toženca ni bilo ugotovljeno, da A.A. ni imela pooblastila za vročanje, je A.A. v obravnavanem primeru potrebno šteti za tožnikovo pooblaščenko za vročitve. Zato je bila vročitev odločbe toženca pravilna (čl. 89/2 ZUP). Na podlagi določbe petega odstavka 89. člena ZUP je šteti, da je bila z vročitvijo odločbe pooblaščenki za vročitve A.A. opravljena vročitev tožniku. Ker je ta vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, jo je toženec pravilno zavrgel (čl. 246/1 ZUP).
ZPIZ-2 člen 14. ZMEPIZ člen 47, 49. ZPIZ-1 člen 22, 25.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje
V obravnavanem primeru je bila za sporno obdobje vložena prijava v zavarovanje, prav tako je bila potem vložena odjava iz zavarovanja. Pristojni organ ni odklonil prijave v zavarovanje, prav tako tožnik ni bil prijavljen v zavarovanje v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1. Ko je bil pri toženi stranki sprožen postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca, delovno razmerje pri družbi v stečaju ni obstajalo. Zato ni izpolnjen noben od taksativno naštetih pogojev za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po 49. členu ZMEPIZ.
V času do izdaje izpodbijane odločbe pri tožniku še ni bila podana izguba delazmožnosti. Zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen. Tožnik lahko v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 109, 109/1, 339, 339/2, 339/2-2. ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 20, 204, 204/1, 205. ZPol člen 30.
vodenje postopka - nepristranskost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine - policist - sostorilstvo
Pritožbeni očitek pristranskosti (6. točka prvega odstavka 70. člena ZPP) lahko stranka v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji sodbe (2. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa ni bila niti zahtevana (72. člen ZPP), pritožbeni očitek pristranskosti in nekorektno vedenje na narokih za glavno obravnavo ni utemeljen.
Tožnica (policistka, ki je bila v času kršitve na poklicni rehabilitaciji) je spornega dne 91-letnemu znancu skupaj s svojim možem odsvojila 56.000,00 EUR v gotovini. S tem je naklepno huje kršila svoje delovnopravne obveznosti (30. člen ZPol, 31., 32. in 35. člen ZDR), kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja velike tatvine po 205. členu KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. in 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - administrativni stalež - zavrženje tožbe
Določba zadnjega stavka 244. člena POZZ, ki se glasi: „če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej“, pride v poštev v tistih primerih, ko osebni zdravnik zaradi nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katerega je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, ugotovi začasno zadržanost od dela, imenovani zdravnik pa se s tako ugotovitvijo ne strinja. V takem primeru gre za izjemo, ko je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen imenovani zdravnik, to pa lahko ugotavlja tudi osebni zdravnik, ki pa mora zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Imenovani zdravnik lahko potrdi ugotovitev osebnega zdravnika, če pa ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej. V danem primeru osebni zdravnik ni odločil in tudi ni bil pristojen za odločanje o začasni zadržanosti tožnice od dela zaradi iste bolezni oziroma zdravstvenega stanja po spornem datumu niti ni tožnice napotil isti dan na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Zaradi (formalnih) napak osebnega zdravnika zavarovanec ne more pridobiti pravic, za katere ni dejanske podlage.
Tožnica se zoper odločbi, s katerima je bilo odločeno, da je od določenega dne dalje dalje zmožna za delo, ni pritožila, zato je potrebno tožbo v tem delu zavreči.
dnevnice - voznik tovornega vozila - službeno potovanje - plačilo za delo - obveznost plačila
Pritožbene navedbe, da zaradi prikazovanja dnevnic oziroma stroškov v nižjem znesku tožena stranka tožniku ni izplačala vseh vtoževanih dnevnic, niso utemeljene. Tožnik je prejel celotne zneske dnevnic v pravilni višini in ne samo v polovični višini, zato njegov zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/2, 226/3. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
spori iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba - denarna kazen - izvršba - izterjava denarne kazni
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se dolžnik ni ravnal po začasni odredbi, saj otroka, s katerim je imel stik, ni pripeljal na dom matere, zato je tudi kršil začasno odredbo, zaradi kršitve pa so nastopili pogoji iz 2. točke sklepa z dne 8. 10. 2014.
Tožnik (invalid III. kategorije) zaradi psihične bolezni ni več zmožen za delo, na katerega je razporejen. Še vedno pa je v polnem delovnem času zmožen za drugo psihično lahko in nezahtevno delo z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik sposoben za delo brez kakršnihkoli omejitev, ni utemeljen.
Pogodbo o poravnavi sklenejo osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, z vzajemnimi popustitvami in na ta način prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost ter določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi- utemeljenost ugovora
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je na potrdilu v rubriki namen navedeno ime dolžnice in ob tem pravilno zaključilo, da je dolžnica s to listino dokazala svoje trditve, da je znesek plačala na račun dolga do upnika po sodbi P 72/2010.
ZIZ člen 180, 180/1, 180/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ustavitev nepremičninske izvršbe - predlog zastavnega upnika za ustavitev izvršbe - pravočasnost predloga za ustavitev izvršbe - prekluzivni rok - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Osemdnevni rok za podajo predloga za ustavitev izvršbe, ki začne teči od vročitve odredbe o prodaji, je prekluzivne narave, procesnega dejanja po njegovem poteku ni več mogoče opraviti, v konkretnem primeru torej predloga za ustavitev izvršbe ne (uspešno) podati, saj bi ga v primeru, da bi bil tak predlog podan po poteku roka iz drugega odstavka 180. člena ZIZ, moralo sodišče prve stopnje zavreči.
zavrženje tožbe - pravna oseba - stečaj - prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti - pravdni stroški
Tožnik bi moral stroške postopka, ki so mu bili dosojeni z izpodbijanim delom prvostopenjskega sklepa (nagrada za postopek in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev) prijaviti v stečajnem postopku. Glede na določbo 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP je za obveznost prijave terjatve stroškov sodnega postopka, ki se je pričel pred začetkom stečajnega postopka, odločilno, kdaj so ti stroški nastali. Z izpodbijanim delom prvostopenjskega sklepa priznani stroški so nastali že ob vložitvi tožbe, zato jih je bil tožnik dolžan prijaviti v stečajnem postopku.
Ker tožnik spornih stroškov postopka ni prijavil v stečajnem postopku, velja neizpodbitna domneva iz šestega odstavka 60. člena ZFPPIPP, da upnik v postopku zaradi insolventnosti teh stroškov ne uveljavlja. Bistveno je, da so ti stroški nastali pred začetkom postopka insolventnosti, zato njihova kasnejša odmera po sodišču ne vpliva na njihov nastanek. Glede na to, da tožnik terjatve iz naslova stroškov postopka, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, ni prijavil v roku za prijavo terjatev v stečajnem postopku, je nastopila posledica iz petega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Tožnikova terjatev iz naslova stroškov postopka je v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, zato bi ta del tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje moralo zavrniti.
ZSV člen 100. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/2, 10/2-1. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3.
institucionalno varstvo - plačilo - samska oseba - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - samska oseba - starši - dolžnost preživljanja - roditeljska pravica
Z noveliranim 123. členom ZZZDR je bilo tudi staršem nepreskrbljenega otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ob njegovi polnoletnosti odvzeto breme preživljanja, ker jim je na ta način zagotovljen enakopraven položaj v primerjavi s starši zdravih otrok. Prišlo je torej do zamenjave družinske solidarnosti z družbeno. To pomeni, da starša, ki imata podaljšano roditeljsko pravico za vlagatelja, ki je nastanjen v varstvenem centru, vlagatelja nista dolžna tudi preživljati. Takšne pravne podlage v ZZZDR ni. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je vlagatelja treba šteti kot samsko osebo in je treba pri izračunu njegovega prispevka k institucionalni oskrbi oziroma obveznosti občine, ki namesto staršev prevzame preostali del iz naslova družbene skrbi za invalide, upoštevati njegove dohodke.
ZDR-1 člen 87, 87/1, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je vabilo na zagovor prejel in toženi stranki po pooblaščencu sporočil, da se zagovora ne bo mogel udeležiti. Zraven je priložil zdravniško potrdilo. Tožena stranka zagovora ni preložila. Ker niti iz sporočila niti iz zdravniškega potrdila ne izhajajo opravičljivi razlogi, zaradi katerih se zagovora ne bi mogel udeležiti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita. Sam obstoj zdravstvenih težav (bolezni) namreč še ne pomeni, da je bila tožena stranka zagovor tudi dolžna preložiti. To bi bila dolžna storiti samo v primeru, da bi bile zdravstvene težave takšne, da bi tožniku onemogočale podajo zagovora, zato je bil navedeno tožnik toženi stranki dolžan pojasniti.
Tožnik je spornega dne, ko je opravljal svoje delo pravosodnega policista, opustil varovanje obsojenca, ki ga je na podlagi pisne odredbe spremljal v interno bolnišnico na pregled. Obsojenca je pustil samega več kot eno uro in ga nato prepustil drugemo pravosodnemu policistu, ki ga je namesto tožnika pripeljal nazaj v zavod. S tem je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.