opravičljiv razlog za izostanek na razgovoru - nadomestitev plačila globe - opravljanje splošno koristnega dela - umik predloga za nadomestitev plačila globe
Storilka v pritožbi ne oporeka dejstvu, da ji je bilo vabilo Centra za socialno delo Maribor na razgovor vročeno, navaja pa, da ji je bivši fant med drugim uničil tudi vabilo na razgovor, tako, da ni vedela kdaj bi se morala razgovora udeležiti. Razloga za izostanek, ki ga pritožnica navaja v pritožbi, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za izostanek na razgovor na vabilo Centra za socialno delo Maribor v zvezi z opravljanjem splošno koristnega dela, poleg tega pa gre za povsem pavšalno navajanje pritožnice, ki ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Iz kopije vabila centra za socialno delo, ki je sestavni del spisovnega gradiva, je prav tako razvidno, da je bila storilka v vabilu opozorjena na posledice neopravičenega izostanka, to je, da neopravičen izostanek v skladu s četrtim odstavkom 202.c člena ZP-1 šteje za umik predloga za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
Iz jezikovne in namenske razlage zakona je mogoče ugotoviti, da tako najemnik kot najemodajalec pogodbo o najemu poslovnega prostora odpovedujeta sodno. Če bi bila takšna odpoved predvidena zgolj za najemodajalca, potem zakon ne bi vseboval določila 4. odstavka 29. člena ZPSPP, ki izrecno govori tudi o najemniku.
ZIZ člen 15, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 108, 108/1, 328, 328/1, 332.
nepravilna oznaka dolžnika - napaka v imenu - popravni sklep - pozivni sklep za dopolnitev predloga - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor pasivne legitimacije - zanikanje obveznosti - ugovor zastaranja - nasprotovanje višini terjatve - pravno pomembna dejstva - negativno dejstvo - nedovoljen ugovor - izvršljivost sklepa o izvršbi
S popravnim sklepom je mogoče popraviti le tiste napake, ki jih zagreši sámo sodišče, ne pa tudi napak strank. Glede na upnikovo napačno (kontradiktorno) oznako dolžnice v predlogu za izvršbo bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo upniku vrniti v popravo.
Tudi v primeru zavrženja ugovora sklep o izvršbi glede na nepravilno označeno dolžnico, ki dejansko sploh ne obstaja, ne bi mogel postati pravnomočen in izvršljiv.
Oporekanje pasivni materialnopravni legitimaciji, zanikanje obstoja kakršnihkoli obveznosti do upnika, ugovor zastaranja in nasprotovanje višini terjatve predstavljajo pravno pomembna dejstva, ki bi v primeru, da bi se izkazala za resnična, lahko povzročila zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka v morebitni pravdi.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – (ne) pravilnost vročitve – dejansko prebivališče
Predpodstavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker pritožnica trdi, da vročitev sodbe ni bila pravilno opravljena, da je torej napako pri vročanju zagrešilo sodišče prve stopnje, ker ji je pisanje vročilo na napačen naslov – na naslov, kjer dejansko ne prebiva (s čimer ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku), teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.
Za pravilnost vročitve je odločilno dejansko prebivališče oziroma kraj dejanskega bivanja.
sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vročitev sklepa storilcu - začetek teka roka za izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekluzivni rok - prijava na edukacijske delavnice - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Dejstvo, da ta sklep ni bil vročen zagovornici storilca že v času vročanja sklepa storilcu, ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v sklepu o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu.
SPZ člen 40, 49. OZ člen 34, 38, 38/1. ZEN člen 8.
dedni dogovor – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – pravdni postopek – izvršilni postopek – parcelacija – obveznost naročila parcelacije – izpolnitev dednega dogovora – prenos lastninske pravice na nepremičnini – kdaj je predmet določljiv
„Izhodiščni temelj“ v konkretni zadevi je dedni dogovor iz leta 1984. Po presoji pritožbenega sodišča je prav v njem vsebovana zaveza toženca, da bo pod določenimi pogoji na tožnico in pravno prednico tožnika prenesel lastninsko pravico na nepremičninah. Tako s predmetno tožbo kot s tožbo v letu 2002 tožnika (prej tožnici) zahtevata izpolnitev tega dogovora in v njem vsebovane zaveze za prenos lastninske pravice. Ni dvoma, da je predmet prenosa določljiv, saj dedni dogovor vsebuje podatke, ki določljivost omogočajo (1. odstavek 38. člena OZ). Kot pravilno poudarja pritožba je „določljivost“ s svojim ravnanjem preprečil toženec, ki kljub pravnomočni sodbi z dne 28. 10. 2003 ni naročil parcelacije, ki bi bila podlaga za sklenitev ustreznega razpolagalnega posla, ki bi jo lahko nadomestila sodba. Ob tem je treba še dodati, da je izvršilni naslov nalagal tožencu aktivno ravnanje in ne le da dopusti, da parcelacijo naročita toženca.
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo stranke zapuščinskega postopka, se pravi dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
obseg zapuščine – prekinitev postopka – odgovornost za zapustnikove obveznosti – terjatev do zapustnika
Če zapustnica določene obveznosti do dediča ni izpolnila, zapuščina ne more biti zmanjšana za višino te obveznosti, pač pa (vse morebitne) obveznosti zapustnice prevzamejo njeni dediči.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Kljub temu, da sicer na načelni ravni določba tretjega odstavka člena 66 ZP-1 dovoljuje pritožbeni razlog po 4. točki člena 154 ZP-1 (pritožba glede izrečene sankcije), pa ob jezikovni razlagi, ki v nadaljevanju dovoljuje pritožbo prekrškovnega organa le v dveh primerih (odprava oziroma sprememba odločbe prekrškovnega organa in ustavitev postopka o prekršku), po oceni pritožbenega sodišča pritožba prekrškovnega organa glede izrečene sankcije ni dovoljena.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk - dvoletno obdobje - nasprotje med izrekom sklepa in razlogi
Odločilno dejstvo, ki nudi podlago za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je, da storilec kot voznik v času dveh let doseže oziroma preseže 18 kazenskih točk (kar je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa).
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
predhodni stečajni postopek - začasna odredba – subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe
Že iz samega pritožbenega stališča, da iz podatkov, ki so jih pritožniki navajali v utemeljitev nevarnosti uveljavitve terjatev (vseh) upnikov, ki kažejo bodisi na obseg dolžnikovega poslovanja s povezanimi osebami preko poslovno potrebnega bodisi na sklepanje poslov po cenah, ki ne ustrezajo običajnim cenam za storitve, kakršne dolžnik naroča pri povezanih družbah, izhaja zgolj ugibanje pritožnikov o razlogih za višje dolžnikove investicije od predvidenih v SNFP. Pri tem ne gre prezreti, da dolžnik posluje kot normalno delujoča družba z obveznostjo poplačila upnikov skladno s pogoji prisilne poravnave in da se poslovno okolje, v katerem dolžnik posluje, stalno spreminja, vsled česar je treba poslovanje družbe prilagajati razmeram na trgu. Zato po presoji pritožbenega sodišča zgolj povečan obseg investicij ob hkratnem manjšem pozitivnem denarnem toku od predvidenih v SNFP, še ne utemeljuje zaključka, da je dolžnik dolgoročno plačilno nesposoben, zaradi česar naj bi bilo ogroženo poplačilo njegovih upnikov (tudi upnikov iz sklenjene prisilne poravnave). Za tako sklepanje bi pritožniki morali postreči z več podatki, ne zgolj s podatki o planiranem (po SNFP) in dejansko realiziranem obsegu denarnega toka in investiranja dolžnika.
predhodna odredba – ugovorni postopek – razširitev zavarovanja z novim sredstvom zavarovanja – nizka vrednost nepremičnin – poplačilo upnikove terjatve
V času izdaje sklepa o predhodni odredbi tožena stranka ni izkazala za verjetno, da bi bila vtoževana terjatev že plačana oziroma dovolj zavarovana.
Zaradi opustitve vložitve odgovora na tožbo se šteje, da je toženka priznala vsa dejstva navedena v tožbi. Ker v njej ni zatrjevanj o vložitvi tožbe s strani tožene stranke zaradi ugotovitve lastninske pravice, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev postopka do pravnomočne rešitve pravde zaradi ugotovitve lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080998
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izbris tožene stranke iz registra zaradi pripojitve – razlaga pogodb – pomanjkljiva obrazložitev – neobrazložena zavrnitev dokazov
Po 2. odstavku 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagani dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Zavrne lahko dokaze, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali ker so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru pa mora takšno odločitev obrazložiti. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog (oziroma v obravnavanem primeru dokazni predlogi) ni(so) bil(i) upoštevan(i).
Uveljavljanje gospodarske krize kot spremenjene okoliščine je lahko uspešno le v primeru, da je zahtevek podprt z dejstvi in dokazi, pri katerih bi morala tožnica razkriti in obrazložiti: 1. spremembo dohodkov/odhodkov zaradi krize, 2. kako se je doslej odzvala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine nepričakovane, zunanje, 3. kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj tožnice, 4. kako je ocenjevala tveganje, 5. kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti in kaj je storila, da bi izpolnila načelo oziroma temeljno zavezo pacta sunt servanda.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076242
ZPP člen 70, 247, 247/2, 247/6. ZST-1 člen 12, 12/4.
zamuda pri plačilu obroka pogodbe – pravica zahtevati predčasno plačilo dolga – izločitev izvedenca – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Po določbi 1. odstavka 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov kot sodnik (izključitveni in odklonitveni razlogi iz 70. člena ZPP). Pomembna razlika med institutoma je v tem, da izvedenec ne more biti izločen ex lege, pač pa le na zahtevo stranke, ki mora zahtevati izločitev takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem (2. odstavek 247. člena ZPP). Glede na to, da toženka trdi, da je šele po prejemu izvedenskega mnenja in dodatnih poizvedbah ugotovila, da gre za isto osebo, ki je sodelovala v postopku mediacije, je relevantna tudi določba 6. odstavka 247. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da ima toženka osnovna sredstva v zemljiščih, zgradbah, opremi in v finančnih naložbah, torej premoženje, ki znatno presega vrednost dolžne sodne takse. Tega pritožba ne izpodbija. Da nepremičnine niso unovčljive, ker so obremenjene s hipotekami, toženka trdi šele v pritožbi (prepozno glede na 1. odstavek 337. člena ZPP) in ker sodišče ni dolžno samo ugotavljati premoženjskega stanja stranke v smislu morebitne obremenjenosti njenih nepremičnin, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
ravnanje z odpadki – odvoz odpadkov – plačilo komunalnih storitev – roki – dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba
Sporna obveznost plačila odvoza odpadkov ima vsebinsko podlago v določbah ZGJS in Zakona o varstvu okolja. Za stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, ugovor toženca, da je uporabljal le vreče, tako ni utemeljen. Toženec se je samovoljno odločil, da bo odpadke shranjeval na svoj način. Toženec pa tudi ni izkazal nobenega drugega razloga, zaradi katerega računov ne bi bil dolžan plačati, sodišče je zato pravilno zaključilo, da tožeči stranki dolguje vtoževano glavnico.
Za ponovitveno nevarnost iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ne zahteva repriza obravnavanega dogodka, ampak zadostuje ponovitev, ki jo je mogoče s tem dogodkom po vrsti primerjati in ne glede na udeležence, ki bi po razpletu utegnili biti oškodovani.
S tem, ko sodišče prve stopnje navaja, da košnja in kopanje po zemljišču ni način uporabe, ki je s služnostno pravico predviden oz. ga ta pravica dovoljuje, se spušča v presojo toženkine pravice. Toženkino ravnanje (dovoljenost posega oz. dejanja) presoja iz vidika upravičenj, ki jih ji daje služnostna pravica – torej z vidika pravice do posesti. Taka presoja je izvedena izven okvirov, ki jih za presojo dejstev v motenjski pravdi predpisuje zakon. Sodno varstvo posesti se zagotavlja glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; v pravdi zaradi motenja posesti se sodišče omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.