ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056012
OZ člen 39, 39/4, 40, 255. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 58, 58/2.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – dopustna podlaga – nasprotovanje moralnim načelom – ničnost pogodbe tožba za ugotovitev ničnosti – actio pauliana – izbrisna tožba – aktivna legitimacija – vzpostavitev prejšnjega stanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Na podlagi ničnega pravnega posla vknjižene pravice so primer materialnopravno neveljavne vknjižbe. Zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe je potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev ničnosti zavezovalnega posla, na njegovi podlagi vknjiženih pravic in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Ker še ni odločeno o verjetnosti obstoja zahtevka za ugotovitev ničnosti posla, se po naravi stvari še ne more odločati o zahtevku po paulianski tožbi, saj ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve po tožbi za ugotovitev ničnosti, izključuje možnost obstoja terjatve po paulijanski tožbi.
sodne takse - plačilni nalog - vrednost spornega predmeta
Tožnica je vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala odpravo sklepa tožene stranke in izplačilo razlik v plači. Tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači je premoženjske narave, zato je sodišče prve stopnje takso zanj pravilno odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082927
ZLNDL člen 3. ZLPP člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
družbena lastnina – lastninjenje – pravica uporabe – priposestvovanje
Dejstvo, da je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini izključuje pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid predpisov o lastninjenju.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053462
ZIZ člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/3, 122/4. ZPP člen 226, 226/1.
vstop novega upnika - prehod terjatve - sklep o poznejši prednostni razdelitvi - dolžnost predložitve listine - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Opozoriti je treba na določbo 122. člena ZFPPIPP o spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki predpisuje vsebino objav in brezplačno dostopnost, pri čemer je v 4. odstavku celo predpisano, da velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz 1. odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Zato je po mnenju višjega sodišča treba razlagati določbe o dokazovanju prehoda terjatve na upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odstavek 24. člena ZIZ) glede dolžnosti predložitve listine, na katero se sklicuje (1. odstavek 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v povezavi s pravili ZFPPIPP o objavah v postopkih zaradi insolventnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083537
OZ člen 186, 240, 352, 395. EZ člen 23b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 57.
pogodba o dobavi električne energije – neupravičen odjem električne energije – aktivna legitimacija – splošno znana dejstva – razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – solidarna odgovornost – vsebina solidarnosti dolžnikov – oprostitev dolžnika odgovornosti – poslovna odškodninska odgovornost – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve
Vsebina pogodbe, in sicer vprašanje, ali je SODO d.o.o. na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje za vtoževanje terjatev zaradi neupravičenega odjema električne energije, ne predstavlja splošno znanega dejstva. Neobstoj razlogov o obstoju tožničine aktivne legitimacije, ki predstavlja odločilno dejstvo, predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Tožniku je bilo odobreno obročno plačilo sodne takse. Nepravočasno plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje tožbe. Sklep sodišča o obročnem plačilu kot oblika taksne oprostitve izključuje uporabo 105.a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. V primeru neplačila jo sodišče le prisilno izterja od stranke. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče kljub nepravočasnem plačilu prvega obroka začeti postopek obravnavanja tožbe. Ker je sodišče prve stopnje določbo 105.a člena ZPP uporabilo napačno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o domnevnem umiku tožbe in ustavitvi postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožnik v času nočne izmene na delovnem mestu operater v obratu predelave debele pločevine ni opremil 5 plošč z nalepko črtne kode skladno z navodilom delodajalca. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – lastniška posest – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest – protiknjižno priposestvovanje - podatki zemljiške knjige
Z dejstvom, da je bila kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi vpisana tožena stranka, ni ovržena domneva o tožničini dobri veri – prepričanju, da je lastnica stanovanja. Ker je tožena stranka pravna naslednica graditelja in ker je zemljiškoknjižno stanje neurejeno, ter vseh drugih okoliščin, toženi stranki ni mogoče očitati, da ni bila v dobri veri, četudi se je seznanila z zemljiškoknjižnimi podatki.
Ugovor pasivne legitimacije ni utemeljen. Iz izpovedi toženkine matere je razvidno, da je bila na obisku pri toženki in pomagala pri čiščenju. Toženka je tista, ki je organizirala in tudi izvedla dejanje, ki je povzročilo oviro na poti. V postopku pred sodiščem prve stopnje toženka ni zatrjevala, da je mati stvari nalagala na pot brez njenega pristanka, soglasja ali v nasprotju z njeno voljo. Pravno nepomembno je zato, katera od njiju je na pot naložila katero od stvari. Tožnika posestno varstvo uveljavljata zoper toženko in na zahtevek je sodišče vezano.
Tožnik (policist) je v sporni noči iz tovornjaka, v katerem je bila nova policijska oprema, namenjena za razvoz po policijskih postajah, vzel nekaj kosov nove policijske opreme, pri čemer je bila vrednost odtujenih stvari majhna, pod zakonsko določenimi 500 EUR, tožnik pa si je hotel prilastiti stvar takšne vrednosti. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja t.i. majhne tatvine po 2. odstavku 204. člena KZ-1. Zato je je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZIZ člen 41, 41/2, 41/5, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo - zanikanje obstoja verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - individualni delovni spor
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine lahko teče le, če obstaja verodostojna listina, na podlagi katere obstaja tudi dolžniško upniško razmerje med strankama izvršilnega postopka, če pa dolžnik svoj ugovor, v katerem sicer priznava, da sta bila z upnikom v poslovnem razmerju, utemelji s sklicevanjem na neobstoj take verodostojne listine, nasprotuje samemu temelju terjatve.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – začetek teka zastaralnega roka – običajna skrbnost
Zastaralni rok za zastaranje odškodninske terjatve začne teči, ko oškodovanec izve za škodo in tistega, ki jo je napravil. Oškodovanec je dolžan izkazati primerno skrbnost. Četudi za obseg škode morebiti ne ve, prične teči zastaranje, ko bi glede na vse okoliščine primera (ob običajni skrbnosti) lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovanje pred poplavo – zavarovalni primer – trditveno in dokazno breme – lažna prijava škodnega dogodka
Dokazno breme, da je do škode prišlo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je sicer res na strani tožeče stranke, vendar pa je dokazno breme, da je do škode prišlo 27. 9. 2010, kot je toženec navedel v prijavi škode 28. 9. 2010 (na njeni podlagi je dobil izplačano akontacijo zavarovalnine), na tožencu. Izvedenec sicer res ni izrecno izključil, da bi AB plošča počila po 26. 9. 2010, je pa ocenil, da je to zelo malo verjetno.
Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, je potekel dne 21. 1. 2015, ko je postala sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočna. S tem pa je tudi prenehal pravni interes pritožnika za odločanje o njegovi pritožbi. Njegov položaj se namreč z morebitno ugoditvijo (ali pa zavrnitvijo) pritožbi ne bi spremenil, saj je bilo o temelju glede prenosa družbeniškega deleža že pravnomočno odločeno.
ravnanje z odpadki – odvoz odpadkov – plačilo komunalnih storitev – roki – dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba
Sporna obveznost plačila odvoza odpadkov ima vsebinsko podlago v določbah ZGJS in Zakona o varstvu okolja. Za stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, ugovor toženca, da je uporabljal le vreče, tako ni utemeljen. Toženec se je samovoljno odločil, da bo odpadke shranjeval na svoj način. Toženec pa tudi ni izkazal nobenega drugega razloga, zaradi katerega računov ne bi bil dolžan plačati, sodišče je zato pravilno zaključilo, da tožeči stranki dolguje vtoževano glavnico.
Pogoj za pravilnost vročitve s fikcijo je, da so vsa ravnanja vročevalca ustrezna zakonskemu določilu. Navedeno pomeni, da mora vročevalec v hišnem predalčniku na naslovu naslovnikovega stanovanja pustiti sporočilo o tem, da se na pošti nahaja sodno pisanje z datumom zapisa obvestila in podpisom ter navedbo, kje je pisanje mogoče dvigniti, navedbo roka in navedbo pravnih posledic po 2. odstavku 141. člena ZPP, zapisani morajo biti tudi zakoniti razlogi za takšno ravnanje vročevalca.
Za ponovitveno nevarnost iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ne zahteva repriza obravnavanega dogodka, ampak zadostuje ponovitev, ki jo je mogoče s tem dogodkom po vrsti primerjati in ne glede na udeležence, ki bi po razpletu utegnili biti oškodovani.
pravdni stroški – zmotno ravnanje sodišča – napotitev napačne stranke na pravdo
Zmotno ravnanje sodišča, kot na primer napotitev na pravdo napačne stranke oziroma nesmotrno postopanje v postopku, je potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki.
6. odst. 623. člena ZGD-1 določa, da z delitvijo preide na novo družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja (v zvezi s tem premoženjem), katerih subjekt je bila prenosna družba. Iz navedenega zakonskega besedila na prvi pogled izhaja, da vse pravice in obveznosti, ki jih ima prenosna družba, preidejo brez izjeme na novo družbo. Vendar to ne drži prav v vseh primerih. Obstajajo namreč nekatera področja (npr. upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti.