neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.
Pogoj za pravilnost vročitve s fikcijo je, da so vsa ravnanja vročevalca ustrezna zakonskemu določilu. Navedeno pomeni, da mora vročevalec v hišnem predalčniku na naslovu naslovnikovega stanovanja pustiti sporočilo o tem, da se na pošti nahaja sodno pisanje z datumom zapisa obvestila in podpisom ter navedbo, kje je pisanje mogoče dvigniti, navedbo roka in navedbo pravnih posledic po 2. odstavku 141. člena ZPP, zapisani morajo biti tudi zakoniti razlogi za takšno ravnanje vročevalca.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0080990
ZFPPIPP člen 14, 129, 242. ZPP člen 154. ZodvT člen 8.
stroški postopka – začetek stečajnega postopka – odvetniška nagrada – zastopanje več strank
Upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečaja, pa pri tem niso podani pogoji insolventnosti, prevzame riziko plačila stroškov postopka, če sodišče ugotovi, da pogoji za začetek stečajnega postopka niso podani.
Tožnica lahko zahteva od toženca plačilo za odpravo napak, ki jih ima izvršeno delo, ne pa tudi stroškov za neizvedena dela, če jih toženec ni zaračunal oziroma mu jih tožnica ni plačala.
Četudi bi sprejeli razlago, da že vpisana zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve (na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v M, opr. št. II P 1060/2003 z dne 28.1.2004, prepoved se je nanašala na toženko kot takratno zemljiškoknjižno lastnico), ne prepoveduje sklepanja zavezovalnega obligacijskega pravnega posla (predpogodbe)1, pa ni nobenega dvoma, da je neizpolnitev predpogodbe nastopila zato, ker je toženka izgubila vsa upravičenja, ki izhajajo iz lastninske pravice z učinki ex tunc; pravnomočno (sodba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1518/2010 z dne 1.2.2011) je bila namreč razveljavljena prodajna pogodba z dne 13.1.2003, sklenjena med toženko in M. D., pri čemer je bilo v sodbi pojasnjeno, da je bil ugotovljen razlog ničnosti.
Pravnomočna odločitev, katere pravni učinek je, da toženka nikoli ni bila lastnica sporne nepremičnine, ji odvzema kakršnokoli aktivno legitimacijo za vtoževanje denarne odmene za uporabo nepremičnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnica (učiteljica za dodatno strokovno pomoč) je s tem, ko je pred učenci zagovarjala nespoštovanje pravil o prepovedi uporabe mobilnih telefonov, kršila pravila šolskega reda. Zato je tožena stranka v pisnem opozorilu tožnici utemeljeno očitala kršenje pravil šolskega reda, pa tudi neupoštevanje navodil delodajalca ter škodovanje poslovnim interesom tožene stranke. S tem je tožena stranka izpolnila obveznost, ki jo delodajalcu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nalaga določba 88. člena ZDR-1.
Tožnica je učencem na svojem računalniku dovoljevala brskati po medmrežju tudi v času svoje odsotnosti. S tem je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
prehod zapuščine na dediče – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove nastane v času njegove smrti. Kolikšen je obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove, je zato mogoče ugotoviti le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku smrti.
Odgovornost za zapustnikove dolgove ne preneha že z ugotovitvijo, da vrednost zapustnikovih dolgov presega vrednost podedovanega premoženja, temveč šele takrat, ko dedič dejansko poplača upnike do višine podedovanega premoženja.
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo stranke zapuščinskega postopka, se pravi dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – (ne) pravilnost vročitve – dejansko prebivališče
Predpodstavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker pritožnica trdi, da vročitev sodbe ni bila pravilno opravljena, da je torej napako pri vročanju zagrešilo sodišče prve stopnje, ker ji je pisanje vročilo na napačen naslov – na naslov, kjer dejansko ne prebiva (s čimer ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku), teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.
Za pravilnost vročitve je odločilno dejansko prebivališče oziroma kraj dejanskega bivanja.
sodne takse - plačilni nalog - vrednost spornega predmeta
Tožnica je vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala odpravo sklepa tožene stranke in izplačilo razlik v plači. Tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači je premoženjske narave, zato je sodišče prve stopnje takso zanj pravilno odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – lastniška posest – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest – protiknjižno priposestvovanje - podatki zemljiške knjige
Z dejstvom, da je bila kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi vpisana tožena stranka, ni ovržena domneva o tožničini dobri veri – prepričanju, da je lastnica stanovanja. Ker je tožena stranka pravna naslednica graditelja in ker je zemljiškoknjižno stanje neurejeno, ter vseh drugih okoliščin, toženi stranki ni mogoče očitati, da ni bila v dobri veri, četudi se je seznanila z zemljiškoknjižnimi podatki.
ravnanje z odpadki – odvoz odpadkov – plačilo komunalnih storitev – roki – dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba
Sporna obveznost plačila odvoza odpadkov ima vsebinsko podlago v določbah ZGJS in Zakona o varstvu okolja. Za stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, ugovor toženca, da je uporabljal le vreče, tako ni utemeljen. Toženec se je samovoljno odločil, da bo odpadke shranjeval na svoj način. Toženec pa tudi ni izkazal nobenega drugega razloga, zaradi katerega računov ne bi bil dolžan plačati, sodišče je zato pravilno zaključilo, da tožeči stranki dolguje vtoževano glavnico.
Za ponovitveno nevarnost iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ne zahteva repriza obravnavanega dogodka, ampak zadostuje ponovitev, ki jo je mogoče s tem dogodkom po vrsti primerjati in ne glede na udeležence, ki bi po razpletu utegnili biti oškodovani.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082906
ZIZ 272. OZ člen 134. ZPP člen184, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 34, 35, 39.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – kršitev osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – žaljiva izjava – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen – sprememba tožbe – poprava zahtevka – materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo sodišča ne pride v poštev, če na okoliščine, v zvezi s katerimi naj bi se izvajalo, opozori že nasprotna stranka.
Pri presoji, ali gre za žaljivo izjavo, je potrebno upoštevati okoliščine in način, v katerih je bila izrečena. Kot poseg v človekovo zasebnost je treba razumeti tudi tista ravnanja, ki pri posamezniku vzbujajo psihološko neugodje, občutek tesnobe ali strah.
Zgolj nadomestitev datuma izreka žaljive izjave z njenim besedilom v tožbenem zahtevku ne pomeni spremembe tožbe.
napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – manj verjetna pravica – domneva lastninske pravice – pravni interes za vložitev tožbe
Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno lastninsko stanje, kot ga zatrjuje pritožnica, in ker je pritožnica kot dokaz predložila zgolj oporoko z dne 7. 2. 1995, s katero ji sicer zapustnica priznava lastninsko pravico na prej opisanem delu nepremičnine s parc. št. X, vendar pa na njeni podlagi ni mogoč vpis zatrjevane pravice v zemljiško knjigo, je pravica pritožnice manj verjetna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083537
OZ člen 186, 240, 352, 395. EZ člen 23b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 57.
pogodba o dobavi električne energije – neupravičen odjem električne energije – aktivna legitimacija – splošno znana dejstva – razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – solidarna odgovornost – vsebina solidarnosti dolžnikov – oprostitev dolžnika odgovornosti – poslovna odškodninska odgovornost – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve
Vsebina pogodbe, in sicer vprašanje, ali je SODO d.o.o. na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje za vtoževanje terjatev zaradi neupravičenega odjema električne energije, ne predstavlja splošno znanega dejstva. Neobstoj razlogov o obstoju tožničine aktivne legitimacije, ki predstavlja odločilno dejstvo, predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.
OZ člen 62, 62/1, 323, 335, 336, 336/1, 337, 341, 1039, 1045, 1045/3.
asignacija – podjemna pogodba – zastaranje – rok – računanje časa – kdaj začne zastaranje teči – nastop zastaranja – pisna pripoznava zastarane obveznosti – prenovitev (novacija) – pogoji
Toženkina obveznost po Dogovoru ima enak predmet in enako podlago kot njena obveznost po Asignaciji. Tožnica naj bi kot podizvajalka in torej upnica podjetja G. d.o.o. prejela izpolnitev iz njunega valutnega razmerja (razmerje med asignantom in asignatarjem) po toženki kot tretji osebi. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi toženkinega dolga do G. d.o.o, bi bila toženka v skladu s 3. odstavkom 1045. člena OZ z izpolnitvijo nakazila prosta dolga nasproti stečajni masi G. d.o.o. To pa pomeni, da je toženkina obveznost v Dogovoru dejansko vsebovana že v Asignaciji. Ker Dogovor ne predstavlja novacije iz 1. odstavka 323. člena OZ, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pred sklenitvijo Dogovora sta bili pravdni stranki v razmerju asignat – asignatar in zaradi tega razmerja sklenili Dogovor, zato je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da dejstvo, da G. d.o.o. ni bila stranka Dogovora, ni odločilno.
Tožniku je bilo odobreno obročno plačilo sodne takse. Nepravočasno plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje tožbe. Sklep sodišča o obročnem plačilu kot oblika taksne oprostitve izključuje uporabo 105.a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. V primeru neplačila jo sodišče le prisilno izterja od stranke. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče kljub nepravočasnem plačilu prvega obroka začeti postopek obravnavanja tožbe. Ker je sodišče prve stopnje določbo 105.a člena ZPP uporabilo napačno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o domnevnem umiku tožbe in ustavitvi postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.