PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – KMETIJSTVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0081429
Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila člen 2, 2/1, 4, 4/2, 8, 8/1, 13, 13/1. ZIL-1 člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/2, 46/2-e, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/1-b, 55, 55/1, 58, 58/3, 120a, 120a/1. ZKme-1 člen 78, 78/1, 79. ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-5.
znamka – kolektivna znamka – prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke – neupravičena tretja oseba – pravilnik o kolektivni znamki – prepoved uporabe znamki enakega ali podobnega znaka – zaščitena geografska označba – specifikacije – imetnik pravice do uporabe zaščitene geografske označbe – nelojalna konkurenca – prepovedana dejanja, ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri nastopanju na trgu – ustvarjanje zmede na trgu
Imetnik znamke sme prepovedati drugemu uporabo znamki enakega ali podobnega znaka (1. odstavek 47. člena ZIL-1). Imetniku samemu pa ni prepovedano uporabljati podoben znak. Seveda mu je poleg tega dovoljeno uporabljati z znamko varovani znak, torej enak znak. Isto mora veljati tudi za upravičenca do uporabe kolektivne znamke, saj je on tisti, ki ima pravico do uporabe znamke.
ZFPPIPP člen 364, 365, 366, 382, 383, 383/1, 366. ZPP člen 328.
razdelitev posebne stečajne mase – pravnomočnost sklepa o razdelitvi – popravni sklep – nadomestni sklep – osebni stečaj
Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve o tem, kateri del stečajne mase je predmet razdelitve, kakor tudi o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike oziroma za pokritje pripadajočih stroškov stečajnega postopka. Pravnomočnost odločitve sodišča o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena.
nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev - ustavitev izplačevanja - preplačilo - neupravičena obogatitev
Potem ko je bilo z odločbo dokončno in pravnomočno izrečeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev z določenim dnem (ker je bil tožnik z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje izbrisan iz evidence brezposelnih oseb), in da se mu dajatev ponovno izplačuje od dne, ko je bil ponovno vpisan v evidenco brezposelnih, je v vmesnem obdobju prišlo do preplačila mesečnih zneskov denarne dajatve iz naslova nadomestila za čas čakanja na zaposlitev. Izpodbijani upravni odločbi o ugotovljenem preplačilu in vračilu neupravičeno prejetih zneskov invalidske dajatve sta zato pravilni in zakoniti.
URS člen 155. ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 73, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
sprememba ZIZ - retroaktivna veljava zakona - prehodne določbe - izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe
Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnega odloga izvršbe, o katerem je bilo na podlagi prej veljavnih določb ZIZ na predlog upnika odločeno s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje, ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 30. 7. 2014.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - pravdna sposobnost
Tožnik je vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP). Tožniku je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi kverulantstva, zato je pritožba, ki jo je vložil tožnik sam, tudi iz tega razloga nedovoljena.
S tem, ko je v sodbi zapisalo, da obtoženec ni uspel dokazati, da bi v času storitve kaznivega dejanja bil drugod, oziroma, da je bil pajser ukraden v okoliščinah, kot jih je zatrjeval, pa tudi ni kršilo načela domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave R Slovenije in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, kot pritožnik v pritožbi izrecno navaja. Res je, da so pravila dokazovanja v kazenskem postopku na strani upravičenega tožilca, vendar ker je obtoženec oporekal dokazom, ki so utemeljevali njegovo krivdo, je bilo dokazno breme glede zatrjevanega alibija in uporabe pajserja s strani druge osebe, na njegovi strani.
Potek drugih kazenskih postopkov in njihov izid, sam po sebi ne more vplivati na vprašanje, ali je obtoženec storilec obravnavanega kaznivega dejanja, pač pa je lahko dokaze in podatke iz drugih kazenskih zadev, moč ustrezno ovrednotiti tudi z dokazi in dejstvi v obravnavani zadevi.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 93, 93/1, 93/1-1, 93/1-2.
invalidnost III. kategorije
Tožnik ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, temveč s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, na drugem delovnem mestu, z omejitvami. Zato je pri njem zaradi posledic poškodbe izven dela podana III. kategorija invalidnosti v smislu 3. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
ZIZ člen 55,55/1, 55/1-9, 58, 58/2, 71, 71/1, 71/1-6, 71/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - dogovor o odložitvi izpolnitve obveznosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zapadlost obveznosti iz sodne poravnave - odlog izvršbe - slabo zdravstveno stanje dolžnika - vezanost sodišča na trditveno podlago v predlogu dolžnika - dejanski odlog izvršbe zaradi poteka časa do obravnavanja vloženih pravnih sredstev
Ugovorne navedbe dolžnikov v zvezi z zatrjevanim dogovorom o odložitvi izpolnitve obveznosti niso bile dovolj konkretizirane, česar niti s skopimi dokazi, predlaganimi v tej smeri, ni bilo mogoče sanirati.
Izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi samo mimo podane trditvene podlage v predlogu za odlog izvršbe iz priložene medicinske dokumentacije sklepalo o akutnosti zdravstvenega stanja prvega dolžnika ter o nujnosti in izjemnosti medicinskega posega, ki bi lahko upravičevala odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ.
V tožničinem primeru niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Prejemek na družinskega člana tožničine družine je namreč višji kot je minimalni dohodek, določen po 8. členu ZSVarPre, ki je pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz 2. odstavka 11. člena ZST se po ustaljeni sodni praksi presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje tudi ZSVarPre, to je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Vendar je to stališče mogoče uporabiti le v primeru, če imajo nosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek oziroma imajo dohodek le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je potrebno presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada - nagrada za zbiranje in študij dodatne dokumentacije
Izvedenca ne navajata, da bi proučevala in zbirala dodatno dokumentacijo. Kljub temu sta v stroškovniku priglasila nagrado za zbiranje in študij dodatne dokumentacije. Ker ta nagrada skladno z 49. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu oziroma izvedenskemu organu le, če je izkazano, da je bilo potrebno zbirati in proučevati dodatno dokumentacijo, kar pa v sporni zadevi ni bilo izkazano, izvedenski organ do nagrade iz tega naslova ni upravičen.
ZDSS-1 člen 6, 44, 45, 57. ZST-1 člen 2, 26, 26/1.
plačilni nalog - ugovor - sodna taksa - individualni delovni spor - kolektivni delovni spor
Tožnica s tožbo zahteva plačilo prikrajšanja mesečnih plač v skupnem bruto znesku za sporno obdobje. Ker v tožničinem primeru ne gre za kolektivni delovni spor, pri vprašanju plačila sodne takse ni mogoče upoštevati določbe 57. člen ZDSS-1 (da se sodne takse v kolektivnih delovnih sporih ne plačujejo).
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - član uprave - vodilni delavec - razrešitev - poslovodna oseba
Pravilno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje vsebinsko preveriti razlog za odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi tožniku. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno menilo, da bi moralo vsebinsko presojati utemeljenost razrešitve le, če bi tožnik uveljavljal odpravnino kot pravico, ki bi mu šla po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje v skladu z določbo točke a) prvega odstavka 6. člena ZDSS-1 odloča v individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja. Odločanje pomeni presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato mora sodišče v delovnem sporu (tudi) vsebinsko preveriti razlog za podajo odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi. To v konkretnem primeru pomeni, da mora sodišče ugotoviti, ali je tožena stranka s sklepom o razrešitvi s poslovodne funkcije upoštevala interese družbe oziroma ali je šlo za neizpolnjevanje nalog.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - plačilo prispevkov za socialno varnost - vezanost na izvršilni naslov - dovolitev izvršbe v direktnem nasprotju z obveznostjo iz izvršilnega naslova
Prvostopna odločitev, v okviru katere je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo le glede prispevkov od bruto plače, ki jih plača delavec (skupno prispevna stopnja 22,10 %), v izpodbijanem delu prvostopnega sklepa pa zavrnilo upnikov predlog za izvršbo v delu, kjer je upnik zahteval tudi plačilo socialnih prispevkov, ki jih je dolžan plačati delodajalec (skupno prispevna stopnja 16,10 %) na ustrezne prehodne davčne podračune (vključno z referencami plačil), je v direktnem nasprotju z izrekom izvršilnega naslova, ki podlage za tako delitev prispevkov in izterjavo od dolžnika zgolj dela prispevkov za socialno varnost ne daje.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 237, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - sodba na podlagi pripoznave
Drugi tožnik je bil v spornem času zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v tem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni poln delovni čas, in ne le 4 ure dnevno, zakonito zavrnjen.
Posledice po zlomu reber in ključnice, bolečine psihogenega izvora, ponavljajoča se depresivna motnja v zmerni obliki brez psihotičnih simptomov, somatoformna in osebnostna motenost v funkcijskem statusu tožnice ne pomenijo tolikšnega bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, da pri njej ne bi bilo več preostale delovne zmožnosti za delo čistilke v polovičnem delovnem času. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Toženec ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena za izpodbijanje utemeljenosti tožničinega izplačila zavarovalnine upravičencu, ker ni zatrjeval in seveda tudi ne dokazoval pravno relevantnih dejstev. Moral bi zatrjevati dejstva: da toženec ni najel vozila pri zavarovancu,ki se ukvarja z oddajanjem v zakup, da ni bil v najemnem odnosu z družbo H. d.o.o., a niso obstajali pogoji iz 2. točke drugega odstavka 17. člena Pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 42, 42/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4. ZDR člen 147.
plačilo razlike plače - dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - višina dodatka - kolektivna pogodba - vojska - posebni delovni pogoji - ruski turnus
Tožnik je delal v ruskem turnusu (delo je opravljal 12 ur, nato 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Ruski turnus pomeni po svoji naravi neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka nujno pride tudi do situacije, ko delavec v tednu dela le tri dni. Tožnik bi bil upravičen do dodatka za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, če ne bi četrti odstavek 97.b člena ZObr izrecno določal, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Tožniku zato za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 % (40. člen KPJS) in ne dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času v višini 10 % po prvem odstavku 42. člena KPJS.
Kreditnih obveznosti prosilca pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka ni mogoče upoštevati, enako tudi ne obrokov po sodni poravnavi, vendar pa bi sodišče te obveznosti lahko upoštevalo v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma obročno odplačilo.
invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina
Sodišče prve stopnje je pri presoji invalidnosti tožnika zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 v zvezi s prvim odstavkom tega člena. V tretjem odstavku je namreč določeno, da se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatne usposobljenosti in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo kot tožnikov svoj poklic poklic oskrbovanje in krmljenje plemenskih svinj ter varnostnik - receptor, prav tako pa bi moralo kot svoj poklic šteti dejanski poklic tožnika, to je poklic kmetovalca, za katerega je tudi končal dvoletno poklicno šolo.
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost in lahko dela z omejitvami opravlja v okviru polnega delovnega časa. Zato je pravilno zavrnjen zahtevek tožnika, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti oz. da v okviru III. kategorije opravlja delo v polovičnem delovnem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063995
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 214, 214/2.
spor majhne vrednosti – prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – poziv upravitelja k prevzemu pravde – naročilo in prevzem blaga – prejem računov – neprerekana dejstva
ZPP ne določa, da bi stečajni upravitelj za prevzem pravde moral opraviti kakšno pozitivno dejanje. Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je postopek nadaljevalo, na da bi čakalo na izjavo upravitelja o prevzemu pravde, je bilo zato povsem pravilno.
Tožena stranka ni prerekala dejstva, da je blago, za katero so bili računi izdani, naročila in prevzela. To se je zato skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štelo za priznano. V kolikor tožena stranka priznava, da je blago naročila in prevzela, pa je povsem irelevantno, ali je zanj prejela račune. Za plačilo blaga je namreč zavezana že na podlagi priznanih dejstev.