ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 189, 189/3.
izvršba na nepremičnine – prenos lastninske pravice na nepremičnini po zaznambi sklepa o izvršbi – vstop novega lastnika v izvršilni postopek – nadaljevanje izvršilnega postopka – nov predlog za izvršbo zoper novega lastnika nepremičnine – litispendenca – postopek zaradi insolventnosti – prekinitev izvršilnega postopka – obseg prekinitve postopka
V primeru, ko po pridobitvi zastavne pravice in izdaji sklepa o izvršbi zoper prvotnega lastnika pride do prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet prvotnega izvršilnega postopka, v korist drugega dolžnika - hipotekarnega ali realnega dolžnika, gre za nasledstvo pri predmetu izvršbe, zaradi česar novi imetnik predmeta izvršbe poleg osebnega dolžnika vstopi v izvršbo in ima položaj hipotekarnega (realnega) dolžnika. Zoper novega lastnika je mogoče zgolj nadaljevanje prvotnega izvršilnega postopka in ni mogoče sprožiti novega izvršilnega postopka. Nov predlog za izvršbo je treba zaradi litispendence zavreči.
Izvršilni postopek se prekine le glede tistega dolžnika, v zvezi s katerim je podan razlog za prekinitev (postopek zaradi insolventnosti), ne pa tudi zoper morebitne druge dolžnike, tako tudi ne za dolžnike, ki vstopijo v izvršbo kot realni oziroma hipotekarni lastniki v času trajanja izvršilnega postopka prenesene lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršilnega postopka.
SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14, 29. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih najemnin člen 14. ZS člen 3, 3/1.
spor majhne vrednosti – upravnik – delitev stroškov obratovanja – sporočanje števila uporabnikov – exceptio illegalis – trditveno breme
Merilo za razdelitev plačila stroškov upravljanja mora biti postavljeno upoštevaje število posameznih delov stavbe, površine posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela. Določilo Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, da se v primeru izostanka obvestila o tem koliko oseb biva v stanovanju, šteje, da je le teh 8, nima opore v zakonu.
Sodišče sodi v okviru ustave in zakonov. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga ne sme uporabiti.
ZPP člen 339, 339/1, 339/1-8, 452, 452/1, 452/4, 453.
spor majhne vrednosti – trditve in dokazi – pravočasnost – trditveno in dokazno breme – prevalitev – upravnik – ključ delitve – prekluzija
V drugi pripravljalni vlogi predloženi dokazi niso prepozni, v kolikor pomenijo odgovarjanje na navedbe druge stranke, pri čemer mora biti že v prvi pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) dovolj trditev in dokazov za utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZPP člen 81, 105a.ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZST-1 člen 8, 34.
rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljivost roka - tek v času sodnih počitnic
Čeprav je plačilo sodne takse procesna predpostavka (8. člen Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1 in 105.a člen ZPP), je rok za plačilo sodne takse materialnopravni in ne procesni rok. Ta je namreč določen v 34. členu ZST-1, obveznost stranke pa je materialnopravna obveznost. Rok za plačilo sodne takse, ki je določen v ZST-1 in pri katerem gre tudi za nepodaljšljiv zakonski rok, teče tudi v času sodnih počitnic.
plačilo sodne takse – plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – dan plačila – domneva pravočasnosti plačila
Tožeča stranka je pravočasno plačala sodno takso, saj je dala nalog ponudniku plačilnih storitev v okviru 15-dnevnega roka za plačilo sodne takse, istega dne pa je s priporočeno poštno pošiljko sodišče obvestila o plačilu sodne takse in priložila dokazilo.
(delni) odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - izvedenstvo
1. Iz podatkov spisa je razvidno, da nasprotni udeleženec nikoli ni izrecno zahteval drugega izvedenca.
2. Nasprotni udeleženec s svojo pritožbo ni uspel razvrednotiti prepričljivega in strokovnega izvedenskega mnenja, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev o delnem odvzemu poslovne sposobnosti.
Posledice po zlomu reber in ključnice, bolečine psihogenega izvora, ponavljajoča se depresivna motnja v zmerni obliki brez psihotičnih simptomov, somatoformna in osebnostna motenost v funkcijskem statusu tožnice ne pomenijo tolikšnega bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, da pri njej ne bi bilo več preostale delovne zmožnosti za delo čistilke v polovičnem delovnem času. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 42, 42/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4. ZDR člen 147.
plačilo razlike plače - dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - višina dodatka - kolektivna pogodba - vojska - posebni delovni pogoji - ruski turnus
Tožnik je delal v ruskem turnusu (delo je opravljal 12 ur, nato 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Ruski turnus pomeni po svoji naravi neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka nujno pride tudi do situacije, ko delavec v tednu dela le tri dni. Tožnik bi bil upravičen do dodatka za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, če ne bi četrti odstavek 97.b člena ZObr izrecno določal, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Tožniku zato za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 % (40. člen KPJS) in ne dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času v višini 10 % po prvem odstavku 42. člena KPJS.
invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina
Sodišče prve stopnje je pri presoji invalidnosti tožnika zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 v zvezi s prvim odstavkom tega člena. V tretjem odstavku je namreč določeno, da se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatne usposobljenosti in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo kot tožnikov svoj poklic poklic oskrbovanje in krmljenje plemenskih svinj ter varnostnik - receptor, prav tako pa bi moralo kot svoj poklic šteti dejanski poklic tožnika, to je poklic kmetovalca, za katerega je tudi končal dvoletno poklicno šolo.
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost in lahko dela z omejitvami opravlja v okviru polnega delovnega časa. Zato je pravilno zavrnjen zahtevek tožnika, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti oz. da v okviru III. kategorije opravlja delo v polovičnem delovnem času.
invalidnost III. kategorije - datum priznanja pravice - datum nastanka invalidnosti
V socialnih sporih je sodišče pri svoji odločitvi vezano na materialno pravo. Datum nastanka invalidnosti je pomemben zaradi pridobitve določenih pravic (npr. pri izpolnjevanju potrebne gostote za priznanje samih pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, itd.), zaradi tega stranke v zvezi s tem nimajo razpolagalnih pravic, ki bi nasprotovale prisilnim predpisom (3/3 ZPP). Sodišče prve stopnje je zato tožniku pravilno priznalo pravico do dela v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno od datuma, ki ga je ugotovila invalidska komisija druge stopnje, kljub temu, da je tožnik v tožbi navedel drug datum. Zato sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo.
Tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje, da vlogo z naslovom „tužba“ popravi tako, da bo primerna za obravnavanje, vloge ni popravil. Zato je sodišče prve stopnje skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP njegovo tožbo kot nepopolno in s tem neprimerno za obravnavo, utemeljeno zavrglo.
imenovanje izrednega revizorja – podcenjenost posameznih postavk
Po določbi 322. člena ZGD-1 imenuje sodišče na predlog delničarjev izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, da so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene. Da obstaja vzrok za domnevo, je pravni standard, ki ga je sicer potrebno vsebinsko napolniti v vsakem posameznem primeru, pomeni pa z vidika trditvenega in dokaznega bremena, da mora predlagatelj postopka zatrjevati take okoliščine (vzroke), da je na njihovi podlagi verjetno sklepati, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno podcenjene (ni pa mu potrebno podcenjenosti že dokazati).
jama na trasi vlečnice - smučarska nezgoda - redno vzdrževanje smučišča - krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca smučišča
Ugotovljena 20 do 30 cm globoka luknja v snegu na trasi vlečnice predstavlja nevarno mesto v smislu 5. člena ZVSmuč in je od upravljalca smučišča terjala, da jo zasuje s snegom.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - član uprave - vodilni delavec - razrešitev - poslovodna oseba
Pravilno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje vsebinsko preveriti razlog za odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi tožniku. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno menilo, da bi moralo vsebinsko presojati utemeljenost razrešitve le, če bi tožnik uveljavljal odpravnino kot pravico, ki bi mu šla po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje v skladu z določbo točke a) prvega odstavka 6. člena ZDSS-1 odloča v individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja. Odločanje pomeni presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato mora sodišče v delovnem sporu (tudi) vsebinsko preveriti razlog za podajo odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi. To v konkretnem primeru pomeni, da mora sodišče ugotoviti, ali je tožena stranka s sklepom o razrešitvi s poslovodne funkcije upoštevala interese družbe oziroma ali je šlo za neizpolnjevanje nalog.
invalidnost - vzrok - poškodba pri delu - bolezen - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) invalidnost ni posledica poškodbe pri delu, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je vzrok III. kategorije invalidnosti tožnika poškodba pri delu, ni utemeljen.
S tem, ko je v sodbi zapisalo, da obtoženec ni uspel dokazati, da bi v času storitve kaznivega dejanja bil drugod, oziroma, da je bil pajser ukraden v okoliščinah, kot jih je zatrjeval, pa tudi ni kršilo načela domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave R Slovenije in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, kot pritožnik v pritožbi izrecno navaja. Res je, da so pravila dokazovanja v kazenskem postopku na strani upravičenega tožilca, vendar ker je obtoženec oporekal dokazom, ki so utemeljevali njegovo krivdo, je bilo dokazno breme glede zatrjevanega alibija in uporabe pajserja s strani druge osebe, na njegovi strani.
Potek drugih kazenskih postopkov in njihov izid, sam po sebi ne more vplivati na vprašanje, ali je obtoženec storilec obravnavanega kaznivega dejanja, pač pa je lahko dokaze in podatke iz drugih kazenskih zadev, moč ustrezno ovrednotiti tudi z dokazi in dejstvi v obravnavani zadevi.
V izvedenih dokazih (zlasti na podlagi mnenj obeh izvedencev medicinske stroke) je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za zaključek, da je pri tožniku podano stanje iz 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 (invalidnost I. kategorije). Izvedenka psihiatrinja je v dopolnilnem mnenju vztrajala, da na podlagi dosegljive zdravstvene dokumentacije tožnikovega duševnega stanja za sporno obdobje ne more oceniti. Lahko pa je ocenila, da v takem duševnem zdravstvenem stanju, ko je bil na dan pregleda, za delo ni sposoben. Izvedenec specialist internist kardiolog pa je pojasnil, da je tožnik imel srčni infarkt in da je bilo stanje že v spornem obdobju podobno, kot ga je sam ugotovil na osebnem pregledu. V času, ko je izvedenec tožnika pregledal, ni bil sposoben ne za delo in ne za življenje.
V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila materialni zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe zoper toženi stranki, kar pomeni, da ni izgubila procesne pravice vložiti odškodninsko tožbo, marveč je z zastaranjem (če se dolžnik nanj sklicuje (tretji odstavek 335. člena OZ) le prenehala njena pravica zahtevati izpolnitev obveznosti - prvi odstavek 335. člena OZ). Z nastopom zastaranja preneha le pravica zahtevati izpolnitev (pravovarstveni zahtevek), ne pa pravica (obveznost) sama po sebi. Zaradi tega bi morala tožeča stranka v okviru konkretne tožbe na izpodbijanje omenjenega pravnega dejanja (opustitev vložitve odškodninske tožbe) uveljavljati tudi povračilni zahtevek (zahtevek na konkretno plačilo odškodnine v stečajno maso).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - plačilo prispevkov za socialno varnost - vezanost na izvršilni naslov - dovolitev izvršbe v direktnem nasprotju z obveznostjo iz izvršilnega naslova
Prvostopna odločitev, v okviru katere je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo le glede prispevkov od bruto plače, ki jih plača delavec (skupno prispevna stopnja 22,10 %), v izpodbijanem delu prvostopnega sklepa pa zavrnilo upnikov predlog za izvršbo v delu, kjer je upnik zahteval tudi plačilo socialnih prispevkov, ki jih je dolžan plačati delodajalec (skupno prispevna stopnja 16,10 %) na ustrezne prehodne davčne podračune (vključno z referencami plačil), je v direktnem nasprotju z izrekom izvršilnega naslova, ki podlage za tako delitev prispevkov in izterjavo od dolžnika zgolj dela prispevkov za socialno varnost ne daje.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073500
URS člen 26. OZ člen 190, 190/1, 193, 1017, 1017/3. ZIZ člen 185.
poroštvo – obseg jamstva poroka – izbirno upravičenje upnika za poplačilo dolga – odškodninska odgovornost države – nezakonito ravnanje prvostopenjskega sodišča v postopku izvedbe javne dražbe – nezakonitost, ki se lahko sanira v okviru rednih pravnih sredstev – pravica do povračila škode – protipravnost – neupravičena pridobitev – vrnitev neupravičeno pridobljenega denarnega zneska – nepoštenost – zamudne obresti
Dopustitev sodelovanja tožeči stranki na javni dražbi za nepremičnino, za katero ni vplačala varščine, je nedvomno v nasprotju s 1. odstavkom 185. člena ZIZ. Dopustitev sodelovanja na dražbi zgolj na podlagi okoliščine, da je tožeča stranka vplačala varščino za drugo stanovanje v isti stavbi, je nedvomno izven okvira razumne razlage jasne zakonske določbe. Vendar zgolj iz takšnega nezakonitega postopanja izvršilnega sodišča še ni mogoče sklepati na odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, kot jo uveljavlja tožeča stranka.
Do pravnomočnosti odločitve sodišča obstaja še vedno negotovost glede učinkov sprejete odločitve sodišča. Ta izid je negotov tudi v povezavi z vprašanjem, ali bo sploh uveljavljeno pravno sredstvo zoper napačno odločitev sodišča. Četudi so tožeči strani nastali stroški v zvezi z zasledovanim poslovnim namenom, ki ji ga je omogočila nezakonita odločitev sodišča, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so ti stroški del normalnega poslovnega tveganja, ki ga je prevzela tožeča stranka v času pred pravnomočnostjo odločitve izvršilnega sodišča, ki je bila sprejeta v korist tožeče stranke.