veljavnost oporoke – izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – vračunanje koristi od uporabe premoženja – darilo
Pritožba tožnikov ne vzbuja dvoma v pravilnost ovrednotenja prispevka njunega prednika k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja. V sodbi je upoštevano tako časovno obdobje, za katerega je ugotovljeno, da je bil prednik tožnikov gonilna sila na kmetiji, kot tudi dejstvo, da je odločilno prispeval k vzdrževanju kmetijske mehanizacije, kar je bilo pomembno za povečanje kmetijske proizvodnje v tem obdobju. Na drugi strani je v sodbi upoštevan odločilen pomen tako finančnega kot delovnega vložka zapustnika in njegove žene k ustvaritvi in rasti kmetije. Pritožnika ne ponujata prav nobene oporne točke, ki bi narekovala ponovno ovrednotenje prispevka njunega prednika. Nenazadnje je v sodbi upoštevan pristop, ki sta ga za izračun prispevka njunega prednika predlagala prav tožnika.
ZOFVI člen: 46, 46/4, 46/12, 53a, 53a/8, 53a/9, 53a/10, 55, 55/2, 58. ZSReg 34, 34/1, 34/2, 39, 39-4, 40, 40/1, 40/1-3, 40/2, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
vpis direktorja javnega zavoda – mnenje ministra
Ker zakon določa, da je v postopku za imenovanje ravnatelja (direktorja) treba pridobiti „le“ mnenje ministra je postopkovnim pravilom zadoščeno, če je mnenje ministra pridobljeno. Pri tem pa ni odločilnega pomena ali je mnenje pozitivno ali negativno.
vračunanje daril v dedni delež – dokazni standard – previsok dokazni standard – dokazni standard gotovosti
Gotovost, upoštevajoč pravno teorijo, pomeni najvišjo stopnjo materialne resnice in je podana v primeru popolne skladnosti subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi, to je z objektivno stvarnostjo. Ker je tak dokazni standard že sam po sebi bolj idealna kot realna kategorija, teorija stoji na stališču, da je treba za meritorno odločanje trditve o pravno relevantnih dejstvih (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost oziroma da v resničnost trditev ne bo dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Temu, z izjemami, ki zahtevajo znižanje oziroma prilagajanje dokaznega standarda, še vedno sledi tudi sodna praksa.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – dovoljenje za uporabo poslovnega prostora – poslovanje na poslovnem naslovu
Družba je najemno pogodbo za uporabo spornih poslovnih prostorov očitno imela, sporne poslovne prostore ima v posesti že dalj časa, uspela pa je tudi v posestni pravdi zoper prejšnjega lastnika. Zato zgolj dejstvo, da dovoljenja predlagatelja za uporabo poslovnega prostora nima, v dani dejanski situaciji za presojo obstoja izbrisnega razloga ni odločilnega pomena.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/6, 287/7, 287/8, 294c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/2.
smrt izvršitelja - predlog upnika za določitev drugega izvršitelja - odstavitev izvršitelja - določitev drugega izvršitelja - novela ZIZ-E
Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je od uveljavitve novele ZIZ-E 25. 11. 2006 izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku. Če je torej upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, mora sodišče po stališču pritožbenega sodišča takemu predlogu slediti iz naslednjih razlogov. Po 3. odstavku 44.a člena ZIZ je upnik tisti, ki (mora) v predlogu za izvršbo navesti izvršitelja. Če tega ne stori niti po pozivu na dopolnitev, se njegov predlog za izvršbo zavrže. Izbira izvršitelja je tako izključno upnikova pravica, in ne izvršiteljeva.
izgubljeni dobiček – določanje višine izgubljenega dobička – izvedenec kot informativni dokaz – fiksni in variabilni stroški – trditveno breme
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki.
Izgubljenega dobička se ne enači s pojmom izgubljenega prihodka ter se ga razlaga kot prihodke, ki bi jih tožeča stranka dosegla ob normalnem teku stvari, če škodnega dogodka ne bi bilo, zmanjšane za odhodke oziroma stroške, ki bi ji nastali v zvezi s temi prihodki, pri čemer v obseg stroškov, ki se odštejejo od prihodkov spadajo le variabilni stroški poslovanja tožeče stranke, ne pa tudi fiksni.
ZVOP-1 člen 30, 38, 38/3. OZ člen 179. ZPPDFT člen 3, 3-13, 79. ZBan člen 390a, 390a/5.
plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic – poseg v osebnostne pravice – protipravnost – osebni podatki – sistem izmenjave informacij o boniteti strank – SISBON – vpogled v evidence – zahteva za izbris podatkov
Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke. Sporna vpogleda v SISBON sta posledica tožnikove zahteve za izbris vseh podatkov, pri čemer ni pomembno, da tožnik v zahtevi za izbris podatkov ni izrecno navedel, naj se izbrišejo podatki tudi iz SISBON. Ker toženka s tožnikom ni bila več v poslovnem razmerju, se je lahko le z vpogledom v vse evidence prepričala o tem, kateri podatki se glede tožnika še vodijo, da bi lahko zadostila njegovi zahtevi.
Za utemeljenost denarnega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic mora tožnik izkazati obstoj predpostavk iz 179. člena OZ, zlasti dovolj visoko stopnjo intenzivnosti duševnih bolečin in njihovo trajanje, ki prisojo odškodnine sploh utemeljujejo.
Ker je tožnik ugovarjal višini deležev, je bil v nepravdnem postopku za razdružitev predmetne nepremičnine s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani napoten na pravdo za ugotovitev, da njegov delež na skupnem premoženju, nepremičnini, znaša več kot ½. Da je njegov delež večji kot ½, v pravdi ni uspel dokazati. Ker torej v pravdi ni uspel, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je uspel z 60%, materialnopravno zmotna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083511
OZ člen 83.
razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – splošni pogoji poslovanja – zavarovalna pogodba – izključitev zavarovalnega kritja
Če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - hujši prekršek - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočen plačilni nalog - pobuda za vložitev predloga za odpravo ali spremembo pravnomočne odločbe
Prvostopno sodišče je storilcu v sklepu EPVD 3/2014, z dne 6. 5. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe dvanajstih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, za katerega je skladno z določili 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Ker je storilec v času teka preizkusne dobe dne 7. 8. 2014 takšen prekršek storil, kar je ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ormož, z dne 7. 8. 2014, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom storilcu utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Spisovno gradivo izkazuje, da storilec na dan izdaje izpodbijanega sklepa ni imel več veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 17. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 30. 12. 2014, preklicana odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložena storilcu s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 11. 11. 2014 (ta sklep Okrajnega sodišča v Mariboru torej ni v nobeni povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru PR 928/2014, z dne 4. 11. 2014, o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja storilcu, kot to napačno izpostavlja pritožba). Zaradi navedenega je odločitev prvostopnega sodišča z izpodbijanim sklepom vsebinsko pravilna, ker niso podani pogoji za začasen odvzem vozniškega dovoljenja storilcu v skladu s 113.a členom ZP-1.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZGD-1 člen 507, 510, 510/2.
predlog za vpis spremembe – vročitev predloga subjektu vpisa – nestrinjanje s predlogom – možnost izjave – smrt zastopnika družbe – imenovanje novega zastopnika – odločanje skupščine družbenikov – navadna večina
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog vročati subjektu vpisa, ker ima ta možnost izjave, da s predlogom ne soglaša.
Za imenovanje novega zastopnika, v primeru smrti s pogodbo imenovanega zastopnika, ni potrebna tista večina glasov, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe – nov zastopnik se imenuje z navadno večino na skupščini.
Dejstvo, da predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni, o katerem odloči direktor zavoda, ni mogoče preklicati, ne pomeni, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta kazen tudi prestal. Kazen se izteče z dnem, ko bi bila prestana v primeru, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
V primeru spornih dejstev nepravdno sodišče ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, ampak mora udeležence napotiti na pravdo oziroma drug postopek. Iz takšne ureditve logično izhaja, da je treba v primeru, ko so sporna dejstva, predhodno vprašanje rešiti v pravdnem in ne v nepravdnem postopku, in prekinitev postopka zaradi odločitve v drugem nepravdnem postopku ne pride v poštev.
Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.
Tožnik je tožbo za plačilo poravnanega zneska (neizplačan del regresa) umaknil takoj, ko je tožena stranka dolgovani znesek plačala. Zato je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP dolžna tožniku povrniti stroške, nastale z vložitvijo tožbe.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 99, 99/9, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - mala tatvina
Tožena stranka je tožnici (zaposleni na delovnem mestu dietni kuhar) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnici je očitala, da je s sodelavcem iz kuhinje odnesla določene stvari z namenom njihove odsvojitve. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da med strankama ni bilo sporno, da je tožnica s sodelavcem odnesla iz kuhinje določene stvari. Sodišče prve stopnje bo moralo izvesti predlagane dokaze glede na dokazne predloge pravdnih strank in na podlagi navedenega sprejeti dokazno oceno, upoštevaje dokazno breme tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082477
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 943.
kasko zavarovanje – zavarovalni primer – tatvina vozila – vrednost odtujenega vozila – merila eurotax – konkretizirano prerekanje dejstev – izplačilo zavarovalnine – tek zamudnih obresti – trditveno breme – neprerekane trditve
Toženka je navedla le, da “iz previdnosti predlaga izvedenca avtomobilske stroke“. Takšna navedba ne predstavlja zanikanja tožnikovih trditev o vrednosti avtomobila. Ker torej toženka trditvi tožnika o vrednosti avtomobila ni nasprotovala, tožniku tega dejstva ni bilo treba dokazovati. Dejstvo, da izpisa o vrednosti avtomobila po merilih eurotax ni predložil, torej na odločitev o tožbenem zahtevku ni moglo vplivati. Postavljanje izvedenca za dokazovanje priznanih dejstev pa bi bilo ne le nepotrebno, ampak nedopustno.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082959
URS 14. člen. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT člen 11, 11/1.Tarifna številka 6002, 6006.
spor majhne vrednosti – mandatna pogodba – kršitev pogodbe – odgovornost odvetnika – kršitev pojasnilne dolžnosti – ustavna pritožba – pretežna verjetnost uspeha – trditveno breme – pritožba na ESČP – stroški odvetnika – načelo enakosti
Tožnik bi v zvezi z obstojem vzročne zveze moral zatrjevati in dokazati pretežno verjetnost uspeha v postopku z ustavno pritožbo, če bi predložil ustrezno pooblastilo.
kaznovanje odvetnika – denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – razveljavitev sklepa o taksni oprostitvi – lastnik nepremičnine večje vrednosti
ZST-1 v 3. odstavku 13. člena omogoča sodišču, da v primeru, ko na podlagi ponovnega preverjanja premoženjskega stanja stranke ugotovi, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ker stranka zmore plačati sodno takso, svojo odločitev o tem lahko samo spremeni.
Toženka se mora zavedati, da je institut taksne oprostitve namenjen res le socialno šibkim strankam, ne pa tistim, ki so lastniki nepremičnin, ki imajo tržno vrednost in pri katerih obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila taks.
Sodna praksa je pri presoji žaljivosti izjav strank in odvetnikov v vlogah že večkrat poudarila, da je potrebno kritiko ravnanja sodišča podati le na način, ki ne zmanjšuje njegovega ugleda. Vsak pritožnik je sicer pri varstvu svojih pravic lahko kritičen do stališč in ravnanja sodišča, vendar v okviru strokovne argumentacije in pravnih razlogov, ne pa na žaljiv način. Izjave pooblaščenke tožene stranke v pritožbi pa so očitno žaljive do sodišča in sodnice, češ da pri odločitvi zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe ter odloča v želji po zaslužkarstvu. Takšne izjave presegajo stališča stranke v pritožbi, njihov edini namen je očitno omalovaževanje ugleda sodišča.