Enkratnega dogodka, ki je sicer vseboval elemente maltretiranja, tudi sodišče druge stopnje ni moglo povezati z morebitno slabo vzgojo staršev oz. toženca. Res je, kot navaja tudi pritožba, da pogoja za krivdno odgovornost staršev, ne sme predstavljati šele opozorilo drugih. Vendar pa je potrebno izpostaviti, da pa bi vendarle, če bi seveda šlo za vzgojno zanemarjenega otroka, starši morali biti opozorjeni oz. na nek način obveščeni, v smislu, da je njihova vzgoja neustrezna, da se njihov otrok ne obnaša primerno, oz. da kaže znake agresije oz. neprimernega vedenja. Če starši, čigar otrok je normalno obnašajoč se mladoletnik, na kakršnokoli nemoralno obnašanje niso niti z enim dejanjem opozorjeni in so ob tem še prepričani, da se za otrokovo vzgojo trudijo po svojih najboljših močeh, ne morejo niti vedeti, da je z otrokovim vedenjem kaj narobe.
ODZ pravno pravilo 947, 948, 949. ZD člen 42. ZPP člen 339, 339/2-14.
darilna pogodba - darilo za primer smrti - preklic darila - velika nehvaležnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče je za presojo darilne pogodbe za primer smrti pravilno uporabilo določbe pravnih pravil ODZ, saj ZOR te vrste pogodb ni urejal. Tudi za preklic darila za primer smrti veljajo tiste določbe ODZ, ki urejajo preklic darila. Če zagreši obdarjenec veliko nehvaležnost, se sme darilo preklicati. Za razvezo pogodbe ne zadošča zgolj ugotovitev nehvaležnosti ampak je sodišče dolžno ugotavljati, ali gre za veliko nehvaležnost.
ZDen člen 44, 62, 64, 44, 62, 64. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14, 11, 14.
zahteva za denacionalizacijo - vrednost nepremičnine
Čeprav v vlogi z dne 10.5.1993 sporne parcelne številke niso
zapisane, pa je po prepričanju pritožbenega sodišča predlagtelj v
pravočasni dopolnitvi s predložitivjo dokumentacije tudi glede
obravnavanih treh parcel v zadostni meri izkazal, da se njegov
predlog za denacionalizacijo nanaša tudi na navedene parcele. Če je
namen ZDen poprava krivic, ki so bile storjene z nacionalizacijo,
tedaj je tudi procesna pravila v zvezi z vložitvijo zahteve za
denacionalizacijo treba razlagati v skladu s tem namenom.
KZ člen 325, 325/1, 325/2, 325, 325/1, 325/2. ZKP člen 95, 95/4, 95, 95/4. ZVCP člen 27, 27/1, 116, 116/1, 116/2, 27, 27/1, 116, 116/1, 116/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Narava cestno prometnih predpisov, ki jih je obtoženec kršil, pa je gotovo taka, da ni mogoče že trditi, da se obtoženec ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se ji bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Obtoženec se je gotovo zavedal, da je pod močnim vplivom alkohola, prav tako pa tudi to, da so njegove vozniške sposobnosti zaradi tega okrnjene. Ne glede na tako vinjenost pa ne samo, da se je obtoženec usedel za volan avtomobila, temveč je tudi prekoračil na kraju prometne nezgode zapovedano hitrost, ne glede na to, da je vedel, da se približuje nepreglednemu levemu ovinku, zaradi česar vozila ni več stalno obvladoval in je zapeljal desno izven vozišča, kjer je po 33 m trčil v zid. Vsak voznik ve, da spadajo določbe cestno prometnih predpisov, ki jih je obtoženec prekršil, v temeljne zapovedi oz. prepovedi pravil vožnje, ko pa se je obtoženec prostovoljno odloči za uživanje alkoholnih pijač in se s tem tudi spravi v stanje vinjenosti in tak s prekoračeno hitrostjo povzroči prometno nezgodo, tedaj o nezavestni malomarnosti pač ni mogoče govoriti, saj se obtoženec zaveda, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, stvar kritične presoje vsakega posameznika pa je, ali bo v stanju vinjenosti sedel za volan ali ne.
Kaznivo dejanje overitev lažne listine po I. odst. 258. člena KZ je storjeno tedaj, ko obstaja takšno poslovanje pristojnega organa, ko le-ta v okviru svojih pooblastil izda ustrezno listino le na podlagi
storilčevih navedb, pri čemer je storilec zavezan, da poda resnično izjavo, navede resnične podatke oz. resnična dejstva. To pomeni, da to kaznivo dejanje ni podano, če je za izdajo listine predviden
kakršenkoli dokazni postopek, preveritev navedb ali ocena.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSK01453
KZ člen 96, 96/2, 213, 213/1, 96, 96/2, 213, 213/1. ZKP člen 371, 371/1-8, 371, 371/1-8.
rop - nedovoljen dokaz - sila
1.Sodna praksa (sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 156/99 z dne 21.3.2002, I Ips 282/99 z dne 27.2.2003 in I Ips 2/2000 z dne 10.4.2003) se je postavila na stališče, da strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične oz. forenzične preiskave ni nedovoljen dokaz, zato ga je potrebno v okviru proste presoje dokazov ocenjevati kot vsakega drugega.
2.Nikakršnega dvoma ni o tem, da je obtoženec pri svojem dejanju uporabil pištolo, sama okoliščina, ali je ta pištola bila uporabna ali ne in kakšna pištola je to bila, pa na vrsto kazenske sankcije in odmero le-te ne more vplivati. Uporaba sile pri kaznivem dejanju ropa pač ne more biti pogojena z uporabnostjo sredstva, ki ga storilec pri kaznivem dejanju uporabi, temveč je pri tem potrebno ugotavljati, ali je storilec z uporabo tega sredstva, podkrepljeno z grožnjami, dosegel to, da je lahko sam vzel stvar oz. to, da mu je oškodovanec izroči, čemur pa je v obravnavani kazenski zadevi bilo tako. To, da pri obravnavanem kaznivem dejanju ni bila uporabljena fizična sila, pa je za sam obstoj kaznivega dejanja ropa nerelevantno, saj zadošča že uporaba sile, za katero pa ni nujno, da je fizična.