Upnik ima pravico predlagati več izvršilnih sredstev tudi sukcesivno.
Do stroškov za nove predloge pa je upnik upravičen le, če izkaže utemeljene razloge, da nadaljnjih izvršilnih sredstev ni mogel predlagati že v prejšnjem predlogu. Npr. da se je premičninska izvršba izkazala za neuspešno; da dolžnik nima več prilivov na računu, da je dolžnik brez dela in brez dohodkov itd.
Zgolj rizičnost pravočasne izpolnitve ne daje podlage za po višini tako nesorazmeren dogovor o pogodbeni kazni. Pogodbena kazen ima sicer po eni strani pomen utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti, po drugi strani pa pomeni tudi civilno sankcijo za kršitev pogodbene obveznosti. Višina tako dogovorjenne sankcije pa mora biti v sorazmerju s kršitvijo pogodbene obveznosti. Vprašanje večjega rizika na strani ene pogodbene stranke pa ne daje podlage za sklepanje, da je v skladu z načelom vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR dogovor, po katerem je pogodbena stranka, na strani katere je izkazana večja rizičnost glede izpolnitve pogodbe, v primeru neizpolnitve dolžna izplačati polovico zneska pogodbene obveznosti, ne da bi bila nasprotna stranka dolžna karkoli izpolniti po pogodbi. Če se je tožeča stranka sklicevala na obveznost tožene stranke omogočiti izvajalcu rušenje objektov, ki je bilo predmet pogodbe, bi kot kršitev oziroma neizpolnitev takšne obveznosti morala zatrjevati in dokazati, da je bila sama pripravljena svojo obveznost izpolniti, pa ji je to tožena stranka onemogočila. V kolikor pa je tožeča stranka s svojo izpolnitvijo čakala zaradi neizpolnjene denarne obveznosti naročnika (plačilo avansa), tožeča stranka plačila pogodbene kazni ne more uveljavljati, saj je takšna sankcija izrecno izključena po 3. odst. 270. člena ZOR. Ker tožeča stranka konkretiziranih trditev glede neizpolnitve nedenarne obveznosti tožene stranke ni ponudila, je s tem podana nesklepčnost tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni. 629.čl. ZOR na specialen način ureja odškodninsko odgovornost naročnika v kolikor izkoristi upravičenje do razdrtja pogodbe s prevzemnikom. Njegova odškodninska obveznost je podana ne da bi bil podan element nedopustnega ravnanja. Da pa bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na tej podlagi lahko uspela, bi morala ponuditi konkretizirane trditve o dejanskih okoliščinah, ki jih za ugotovitev obveznosti, ki jo je dolžan naročnik izplačati prevzemniku zaradi razdrtja pogodbe, določa 629.čl. ZOR.
poroštvo - prenehanje obveznosti - izbris iz sodnega registra
Prenehal je le dolžnik glavne obveznosti. V primeru, ko glavni dolžnik preneha zaradi stečaja in ko torej ni pravnega nasledstva, ostaja porok zavezan za celotno obveznost.
Gre za golo zatrjevanje o obstoju teh terjatev, ne da bi bile te terjatve dokazane s tako stopnjo verjetnosti, da bi jih v predmetnem postopku sploh bilo mogoče upoštevati. Pritožnik ni uspel izkazati, da ima premoženje.
delovno razmerje - disciplinska odgovornost - opomin
S tem, ko je delavec v javnosti izrazil svoje mnenje o nepravilnosti pri toženi stranki, ni kršil Navodil o zagotavljanju javnosti dela tožene stranke, saj se ni izdajal za odgovorno osebo v javnem zavodu, v svojstvu katere bi podajal mnenje. Z izražanjem svojega mnenja tudi ni kršil 35. člena ZDR (prepoved škodljivega ravnanja), zato mu je bila disciplinska sankcija - opomin - izrečena nezakonito.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 184, 184/1, 337, 184, 184/1, 337.
dokazna ocena - verzijski zahtevek
Navedbe, da naj bi ji toženec protipravno preprečeval izvajanje soposesti in uporabo stanovanja, katerega solastnica je tožnica, pa niso upoštevne, saj tožnica zahtevka tekom postopka na prvi stopnji ni utemeljevala na tej podlagi. Zatrjevala je samo, da se je odselila iz stanovanja zaradi toženčevega nasilja.
ZOR člen 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203, 154, 154/1, 159, 159/2, 192, 200, 203.
odškodnina za negmotno škodo - pravnomočna sodba - soodgovornost
Že kazensko sodišče se je ukvarjalo s toženčevo prištevnostjo v času storitve tega dejanja in ugotovilo, da je bil toženec sicer zaradi alkoholiziranosti bistveno zmanjšano prišteven, da pa to ni razlog, ki bi ga lahko toženec uveljavljal v svojo korist, saj se je v to stanje spravil sam. Zato se tudi v odškodninskem sporu ne more razbremeniti odgovornosti po 2. odst. 159. člena ZOR.
ODZ pravno pravilo 947, 948, 949. ZD člen 42. ZPP člen 339, 339/2-14.
darilna pogodba - darilo za primer smrti - preklic darila - velika nehvaležnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče je za presojo darilne pogodbe za primer smrti pravilno uporabilo določbe pravnih pravil ODZ, saj ZOR te vrste pogodb ni urejal. Tudi za preklic darila za primer smrti veljajo tiste določbe ODZ, ki urejajo preklic darila. Če zagreši obdarjenec veliko nehvaležnost, se sme darilo preklicati. Za razvezo pogodbe ne zadošča zgolj ugotovitev nehvaležnosti ampak je sodišče dolžno ugotavljati, ali gre za veliko nehvaležnost.