Iz določbe 219. člena ZOR, ki govori o imetniku, izhaja, da gre pri imetniku stvari za prikrajšanca in pri uporabniku za okoriščenca. S stališča slednjega pomeni tuja stvar to, da do nje nima pravice, bistveno je, da gre za izkoriščanje tuje pravice.
KZ člen 50, 302, 302/1, 302/4, 50, 302, 302/1, 302/4.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - ugotovitev dejanskega stanja
Način vožnje, ko voznik namesto, da bi vozilo na zahtevo policista ustavil, pospeši in ga usmeri proti njemu, je namreč nedvomno označiti kot delovanje tako imenovane absolutne sile, ki je policistu onemogočila opravo hotenega uradnega dejanja.
Tožba spada med tista pisanja, ki se vročajo osebno stranki. Vročevalec ni ravnal niti po lastnih navodilih, saj je za poskus druge vročitve (ker prvič ni bil uspešen), dal 2 tožencu napotek naj bo v stanovanju dne 20.8.2002, sam pa je drugi poizkus vročitve opravljal dan prej, torej 19.8.2002. Vročitev tožbe ni bila pravilna, kar je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Ker jo je sodišče kljub temu izdalo, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. Ob uradnem preizkusu pa je sodišče 2. st. ugotovilo tudi, da je bila storjena tudi absolutna bistvena kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj sodišče 1. st. v obrazložitvi ni navedlo katera pravnorelevantna dejstva iz tožbe je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo je takšno odločitev oprlo.
ZPP člen 19, 179, 274, 274/2, 19, 179, 274, 274/2.
stvarna pristojnost - tožba - nepopolna vloga
179. čl. ZPP določa, da se pravdni postopek začne s tožbo. Tožnikova vloga je v tožbo prerasla šele, ko je postala popolna, to pa je bilo dne 17.8.2005, ko je tožnik plačal še drugi obrok takšne obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 9.6.2005 obravnavalo le kot nepopolno vlogo in ne kot tožbo, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno v obravnavani zadevi.
Terjatev ne izvira iz poslovnega razmerja do dolžnice kot samostojne podjetnice in gre za t.i. osebno terjatev do dolžnice kot fizične osebe. Stečajni postopek zoper N.Z., samostojno podjetnico, nima vpliva na njene osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilka je kot samostojna podjetnica. Ker dolžnica kot fizična oseba ne preneha, te terjatve še naprej obstajajo in je vse neporavnane terjatve iz takih razmerij mogoče uveljavljati tudi še po zaključku stečaja. Omejeni so le pri izvršilnih sredstvih, saj po začetku stečaja ne morejo predlagati oziroma nadaljevati izvršbe na tisto dolžnikovo premoženje, ki je prišlo v stečajno maso, lahko pa predlagajo novo izvršbo ali novo izvršilno sredstvo na novo pridobljeno premoženje dolžnika, saj s tem v stečajno maso ne posegajo.
azbestna bolezen - strah zaradi poklicne bolezni - nova škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za strah je pravno priznana samo kot pretekla škoda. Bodoči strah ni pravno priznana škoda, razen če je tako intenziven, da preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Res je, kar pravi pritožba, da je predlagala odložitev delitve in da sodišče prve stopnje o tem njenem predlogu še ni odločilo, kar pa na pravilnost tega sklepa ne more vplivati. Nasprotna udeleženka zatrjuje večji delež na skupnem premoženju od tistega, ki se domneva po zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in jo napotilo na pot pravde (člen 9 ZNP). Tak sklep tudi ni izdan v njeno škodo, saj postopek razdružitve dejansko miruje, tak cilj pa zasleduje nasprotna udeleženka tudi s predlogom za odložitev izvršbe.
predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi - predložitev izvršilnega naslova
Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno pošiljati izvršilnega naslova dolžniku. Izhajati je namreč potrebno iz določb 42. čl. ZIZ, da v primeru, če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi, temu ni treba predložiti izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, kar pomeni, da tudi v primeru, ko je izvršilni naslov predložen predlogu za izvršbo, tega posebej ni potrebno pošiljati dolžniku.
pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve - vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiško knjigo - učinek proti tretjim
Zaznamovana je bila le sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju med I.M. in S.A., v kateri sta se pogodbeni stranki dogovorili za prepoved odsvojitve. V pogodbi dogovorjena prepoved učinkuje le med njima in nikakor ne vpliva na pogodbe, ki so jih sklenili tretji v dobri veri, da take prepovedi ni.