ZPP člen 181, 181/1, 315, 315/1, 181, 181/1, 315, 315/1.
vmesna sodba - določnost tožbenega zahtevka
Ker tožeča stranka ob spremembi na strani tožene stranke temu ustrezno ni prilagodila tožbenega zahtevka, je s tem tožbeni zahtevek postal nedoločno opredeljen, zato bi sodišče prve stopnje moralo tožečo stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti v smislu 273. člena in 1. odstavka 108. člena ZPP. Samo po sebi razumljivo je, da mora biti tožbeni zahtevek določno opredeljen tudi v fazi odločanja sodišča z vmesno sodbo, s katero je odločeno o podlagi tožbenemu zahtevku. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sledilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo podlago tako nedoločno opredeljenemu tožbenemu zahtevku, je storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj navedena pomanjkljivost onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.
Terjatev je stečajni upravitelj tožene stranke na naroku za preizkus terjatev priznal, kar pomeni, da se terjatev šteje za ugotovljeno. V takem primeru pravnega interesa ni več, saj je terjatev že ugotovljena.
Položaj v konkretnem primeru, ko ima upnik, torej dolžnik iz nasprotne izvršbe sedež na območju Velike Britanije, ni enak kot položaj stranke, ki bi imela sedež v državi, ki ni članica Evropske unije. Glede na to, da je vprašanje priznanja in izvršitve sodb sodišč, članic Evropske unije v drugi državi članici Evropske unije posebej urejeno in da ni več potreben enak postopek kot pa je praviloma potreben v primeru, če gre za izvršitev sodbe v državi, ki ni članica Evropske unije, ni več mogoče trditi, da naj bi bila nevarnost iz 270. čl. ZIZ podana, ker naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini.
ZIZ člen 55, 55. ZPP člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
ugovor zoper sklep o izvršbi - začasna odredba - oprostitev plačila sodne takse
Začasna odredba sicer prepoveduje razpolaganje dolžniku s sredstvi, ne posega pa v tek samega izvršilnega postopka za terjatve, glede katerih obstaja izvršilni naslov.
Določilo 285. čl. ZPP ureja procesno vodstvo v okviru katerega pa je dolžnost predsednika senata, da med drugim skrbi tudi za to, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank v pomembnih dejstvih in da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.
Po določbi 1. odst. 38. člena KZ se denarna kazen izreka v dnevnih zneskih, če to ni mogoče pa tudi v določenem znesku. Če se denarna kazen izreče v dnevnih zneskih, lahko znaša najmanj 5, največ pa 360 dnevnih zneskov, za kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti, pa največ 1500 dnevnih zneskov. Po določbi 2. odst. 38. člena KZ pa število dnevnih zneskov denarne kazni določi sodišče, upoštevaje splošna pravila o odmeri kazni. Že iz dikcije te določbe je videti, da sodišče pač ne more biti vezano na sankcije, v konkretnem primeru denarno kazen predpisano v drugem zakonu, kar z drugo besedo pomeni, da lahko Okrajno sodišče izreče tudi nižjo kazen od tiste, ki je kot najvišja predpisana v Zakonu o varnosti cestnega prometa za določeno inkriminirano ravnanje, če bi bilo le to okvalificirano kot prekršek. Glede na navedeno se izkaže pritožba okrožne državne tožilke kot neutemeljena.
Tožba, na podlagi katere predlagatelja postopka predlagata zaznambo spora, ni tožba, za katere 79. člen ZZK-1 predvideva zaznambo spora, saj se tožbeni zahtevek ne nanaša na ugotovitev prenehanja stvarne pravice. Tožeča stranka pa tudi ni oblikovala tožbenega zahtevka kot izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
Ali prekoračitev trimesečnega roka iz drugega odstavka 396. člena ZKP in ali pripor v fazi pritožbenega postopka traja že nerazumno dolgo, pa je potrebno v vsaki zadevi presojati posebej. Pri taki presoji pa je potrebno upoštevati zlasti postopanje pritožbenega sodišča po prejemu zadeve, obsežnost in zahtevnost zadeve (komplekstnost
zadeve), ravnanje pritožnika, pomen zadeve za pritožnika, obdobje prekoračitve roka ter morebitne ostale okoliščine posameznega primera.
KZ člen 50, 302, 302/1, 302/4, 50, 302, 302/1, 302/4.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - ugotovitev dejanskega stanja
Način vožnje, ko voznik namesto, da bi vozilo na zahtevo policista ustavil, pospeši in ga usmeri proti njemu, je namreč nedvomno označiti kot delovanje tako imenovane absolutne sile, ki je policistu onemogočila opravo hotenega uradnega dejanja.
Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je del parcele njena last. Te trditve v tožbi narekujejo lahko le sklep, da tožeča stranka lahko zahteva ugotovitev lastninske pravice na tem delu parcele, torej ugotovitev izključne lastninske pravice na delu parcele. Izključna lastninska pravica in solastninska pravica sta dva različna pravna pojma z različno vsebino. Solastninska pravica je pravica več lastnikov na nerazdeljeni stvari in je delež solastnika določen v razmerju s celoto (idealni del). Če tožeča stranka zahteva ugotovitev solastninske pravice na navedeni parceli, zahteva torej delež na celotni parceli.
stroški - spor majhne vrednosti - stroški vzdrževanja - trajno dolžniško razmerje - stroški upravljanja
ZOR v 358. čl. določa odpoved trajnega dožniškega razmerja.Ker je šlo za trajno pogodbeno razmerje med strankama, le-to ni moglo prenehati drugače kot s sporazumom ali z odpovedjo s strani vsaj ene izmed pogodbenih strank. Sodišče je štelo, da je bila odpoved s strani tožene stranke tožeči stranki sporočena dne 27.3.1999. Na podlagi take ugotovitve pa gre zaključiti, da ima tožeča stranka vendarle pravico terjati tiste stroške upravljanja in vzdrževanja, ki so zapadli, preden je obveznost prenehala z odpovedjo.