Dokler storilec ne ve, da je kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je pridobil tujo stvar, po samem zakonu razdrta, kaznivo dejanje zatajitve po 1. odst. 215. člena KZ češ, da si je protipravno prilastil tujo stvar, ki mu je bila s pogodbo zaupana, ne more biti podana.
ZOR člen 207, 208, 208/1, 207, 208, 208/1. ZPP člen 185, 185/2, 204, 185, 185/2, 204.
pravica do regresa - odškodninska odgovornost - intervencijski efekt - obvestilo o pravdi - sprememba tožbe
Opustitev, da se bodoči regresni dolžnik obvesti, da teče pravda za povračilo škode, ki jo je povzročil dolžnik, sama po sebi ne povzroči izgubo pravice do regresa, vendar pa regresni upnik s tem izgubi ti. intervencijski efekt sodne odločbe, na podlagi katere je plačal oškodovancu odškodnino.
Splošnih meril za to, kdaj so podane tiste posebne olajševalne okoliščine, ki opravičujejo pravno označbo po 3. odst. 127. člena KZ, seveda ni mogoče oblikovati in jih je potrebno presojati od primera do primera posebej, tako v luči trajanja in intenzitete nasilja oškodovanca nad obtoženko kakor tudi upoštevanje osebne lastnosti obeh.
ZZZDR člen 81a, 81a. Sodni red člen 285, 285/3, 296, 296/4, 285, 285/3, 296, 296/4.
preživnina - postopek
V obravnavanem primeru, ko sodišče vodi postopek v zvezi z zahtevkom za plačilo preživnine v ločenem postopku, tako postopanje ne more vplivati na materialnopravno odločitev v tej zadevi, saj plačevanje preživnine ni pogoj za razvezo zakonske zveze. Vplivati pa tudi ne more na usodo preživninskega zahtevka, saj je jasno, da je bil toženkin zahtevek postavljen pravočasno.
Tožnik je v tožbi kot podlago tožbenega zahtevka navedel neupravičeno obogatitev tožene stranke, ker je tožnik opustil dejanja, predpisana za ohranitev meničnih pravic V tožbi je le pojasnil, da je bila menica izdana za zavarovanje posojila, ki bi ga morala vrniti tožniku najkasneje do 1.1.1996. Tožena stranka je na tožbo odgovorila in oporekala le navedbam v zvezi s posojili. Navedla je, da tožnik za zatrjevana posojila ni predložil nobenih dokazov, ko pa bo predložil ustrezne dokaze, bo postavila ugovor pobota. Tako je tožnik takoj v naslednjem pripravljalnem spisu razširil trditveno podlago in zatrjeval, da mu zahtevani znesek ne gre le na podlagi 85. člena ZM ampak tudi na podlagi določb, ki urejajo vrnitev posojila. V tem delu je res napačno stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo, da se identiteta tožbenega zahtevka ni spremenila. Vendar zaradi tega sodišče ni zagrešilo nobenih očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka je namreč v prvem pripravljalnem spisu z dne 10.5.2005 nasprotovala trditvam tožnika, da so bile sklenjene posojilne pogodbe. S tem se je spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi, zato je pravilna ocena, da je v spremembo tožbe privolila. Glede na to, da je bila razširitev tožbene podlage takorekoč posledica ugovorov tožene stranke v odgovoru na tožbo prav v zvezi z samo sklenitvijo posojilnih pogodb, te ugovore pa je tožena stranka nato uveljavljala ves čas postopka in imela možnost navajati dejstva, dokaze in pravna naziranja v zvezi s tem, imela je možnost, da se opredeli do navedb nasprotne stranke in do njenega procesnega gradiva v zvezi s tem, ni bila kršena njena pravica do izjave. Tek zamudnih obresti je posebna civilna sankcija, določena za primer zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti. Plačilo zamudnih obresti je stranska terjatev, vezana na osnovno obligacijsko razmerje. Tako je treba tudi glede teka zamudnih obresti uporabiti določbe ZOR, ki je veljal ob nastanku posojilnih razmerij in ne določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.