• Najdi
  • <<
  • <
  • 17
  • od 19
  • >
  • >>
  • 321.
    VDS sodba Pdp 1031/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03286
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok - nadurno delo
    Tožena stranka se je seznanila z razlogi za redno odpoved PZ iz

    poslovnega razloga tožniku potem, ko je sprejela spremembo

    sistemizacije delovnih mest, s katero je bilo tožnikovo delovno

    mesto ukinjeno in ugotovila, da tožnika ni mogoče

    prekvalificirati za drugo delo. Zmotno je stališče, da je

    6-mesečni objektivni rok po 5. odstavku 88. člena ZDR začel teči

    že z dnem, ko je tožena stranka ugotovila, da je zaradi slabega

    poslovanja potrebno zmanjšati stroške in so zato potrebne tudi

    kadrovske spremembe.

    Če je tožnik pred odpovedjo PZ opravil večje število nadur,

    to ne dokazuje, da ni podan resen in utemeljen razlog za

    odpoved PZ iz poslovnega razloga, saj to ne pomeni, da bo

    tudi v bodoče še obstajala potreba po tožnikovem delu. Prav

    tako nezakonitosti podane odpovedi ne dokazuje dejstvo, da

    je tožena stranka izvajala določena dela prek zunanjih

    sodelavcev, saj je v pristojnosti delodajalca, da organizira

    delovni proces, upoštevaje organizacijske in finančne

    vidike.

     
  • 322.
    VSK sklep II Cp 923/2005
    5.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01297
    ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 350/2, 339, 339/2-8, 350, 350/2.
    bistvena kršitev določb postopka
    Dolžnici je bil predlog upnikov za določitev sodnih penalov vročen šele hkrati z izpodbijanim sklepom. S takim postopanjem pa je sodišče prve stopnje odvzelo dolžnici možnost sodelovanja in obravnavanja pred sodiščem prve stopnje.

     
  • 323.
    VSL sodba I Cp 4761/05
    5.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50366
    ZOR člen 997, 997.
    menica
    Menična izjava ima tudi pravno naravo poroštva.

     
  • 324.
    VSL sodba II Cp 1283/2004
    5.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50235
    ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/1, 283, 283/3, 280, 280/1, 281, 281/1, 283, 283/3. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 190, 190/1, 311, 190, 190/1, 311. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/5, 35, 27, 27/1, 27/5, 35.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izbris iz sodnega registra - prenehanje terjatve
    Kljub temu, da ZOR za uspešnost izpodbijanja dolžnikovega pravnega

    dejanja ne zahteva, da bi imel upnik v rokah izvršilni naslov, ali še

    več, da bi imel v rokah izvršilni naslov, ki ga ni bilo mogoče

    uspešno izvršiti, bi v obravnavanem primeru tožnik terjatev do

    pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika zaradi specialnih določb

    ZFPPod obdržal le tako, da bi zoper njih pravočasno vložil tožbo, ali

    če bi imel pravno učinkovit izvršilni naslov proti dolžniku (kar

    sodba, izdana proti neobstoječi pravni osebi ni), če bi zoper njih

    pravočasno (to je v roku enega leta po izbrisu) predlagal prisilno

    izvršbo. Ker tega ni storil, je terjatev proti dolžniku oziroma

    njegovim pravnim naslednikom prenehala. To pa pomeni, da na dan

    zadnje glavne obravnave (releventen je ta dan, in ne dan vložitve

    tožbe ali prvega naroka za glavno obravnavo) ni bil izpolnjen prvi

    izmed uvodoma omenjenih objektivnih pogojev paulijanske tožbe, da je

    tožnik upnik zapadle terjatve.

     
  • 325.
    VSK sodba I Cp 504/2004
    5.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01523
    ZOZP člen 15, 15.
    uporaba vozila - pravni standard - obvezno avtomobilsko zavarovanje
    Sodišče je ugotovilo, da je tožnik popravljal tovorno vozilo pri lastniku vozila na domu. Pri vozilu je bilo potrebno uravnati zavorni pritisk, pri tem pa je prišlo do eksplozije zračne blazine, ob kateri je tožnik utrpel telesno poškodbo. Ugotovljene okoliščine primera po oceni pritožbenega sodišča kažejo, da ni šlo za rabo vozila na način, zaradi katerega je v Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu predvideno obvezno zavarovanje vozila za škodo povzročeno tretjim osebam, temveč za popravilo vozila na lastnikovem domu. Zato tožnikova škoda z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti ni zajeta.

     
  • 326.
    VSL sklep II Cp 3436/2005
    5.10.2005
    denacionalizacija - nepravdno pravo
    VSL50264
    ZNP člen 35, 35/4, 104, 35, 35/4, 104. ZDEN člen 56, 56/1, 71, 71/2, 56, 56/1, 71, 71/2.
    stroški postopka
    V denacionalizacijskih postopkih, za katere je pristojno nepravdno

    sodišče, je pravni temelj za odločitev o stroških postopka podan v

    104. členu ZNP.

     
  • 327.
    VSL sklep IV Cpg 57/2005
    5.10.2005
    sodni register
    VSL05748
    ZZ člen 11, 12, 37.
    zavod
    Pritožnik zmotno meni, da je avtomatizem imenovanje vršilca dolžnosti

    direktorja po 15. členu Akta določen le v primeru, ko nihče od

    prijavljenih kandidatov ni bil izbran, torej ko niti svet zavoda ni

    izbral nobenega kanditata. Toda tako ZZ, kot tudi Akt govorita o

    imenovanju vršilca dolžnosti direktorja. To pa pomeni, da morata biti

    izpolnjeni obe fazi postopka imenovanja, tako izbira kandidata, kot

    tudi soglasje ustanovitelja.

    Neizbira kandidata zato lahko pomeni le njegovo neimenovanje za

    direktorja. Sicer pa niti 37. člen ZZ ne določa, da je za vršilca

    dolžnosti direktorja lahko imenovan v razpisnem postopku po svetu

    zavoda izbran kandidat, ki nima soglasja ustanovitelja zavoda.

     
  • 328.
    VSL sodba II Cp 104/2005
    5.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50963
    ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/3, 200, 200/1, 200/2, 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/3, 200, 200/1, 200/2.
    sokrivda - objektivna odgovornost - višina odškodnine
    Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je do nesreče prišlo zaradi

    višje sile.

     
  • 329.
    VSK sodba Kp 76/2005
    5.10.2005
    kazensko materialno pravo
    VSK01434
    KZ člen 22, 22/1, 127, 127/1, 127/3, 22, 22/1, 127, 127/1, 127/3.
    poskus kaznivega dejanja umora - olajševalne okoliščine - kvalifikacija kaznivega dejanja
    Splošnih meril za to, kdaj so podane tiste posebne olajševalne okoliščine, ki opravičujejo pravno označbo po 3. odst. 127. člena KZ, seveda ni mogoče oblikovati in jih je potrebno presojati od primera do primera posebej, tako v luči trajanja in intenzitete nasilja oškodovanca nad obtoženko kakor tudi upoštevanje osebne lastnosti obeh.

     
  • 330.
    VSL sklep IV Cpg 81/2005
    5.10.2005
    sodni register
    VSL05728
    ZGD člen 54, 54/2, 55, 54, 54/2, 55. ZFPPod člen 25, 25/2, 25, 25/2.
    izbris iz sodnega registra
    Predložena bilanca v spisu z dne 31.12.2003, ki jo je priložila

    družbenica E. N., namreč kot izhaja iz podatkov v spisu, AJPES-u ni

    bila predložena. Dejansko je mogoče iz primerjave podatkov bonitete

    poslovanja iz vira podatkov APP 1994 do 2001 in AJPES - podatkovna

    baza letnih poročil 2002, ki ju je predložil v spis upnica dne

    24.3.2004, ugotoviti, da se podatki iz bilance stanja na dan

    31.12.2003, številčno povsem ujemajo s podatki iz bilance stanja za

    leto 2001 (primerjaj pri sredstvih - I. stalna sredstva, 259 48, I.

    neopredmetena dolgoročna sredstva 2451).

     
  • 331.
    VDS sklep Psp 192/2005
    5.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03655
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 66, 84, 84/1, 30, 30/1, 66, 84, 84/1.
    razveljavitev
    Pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če

    nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi

    pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1). Za tak

    primer gre, če prvostopenjsko sodišče sploh ni preizkušalo in

    odločalo o vprašanju zakonitosti toženčevih odločb in ni izvajalo

    dokazov za ugotovitev bistvenih pravno relevantnih dejstev -

    datuma prenehanja delovnega razmerja tožnika in ali je bil ob

    prenehanju razporejen na drugo ustrezno delo ali na čakanje na

    delo, (od tega vprašanja je tudi odvisna pravica do nadomestila

    zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu glede na določbe

    ZPIZ/92 - veljavnega v času izdaje prvostopenjske odločbe).

     
  • 332.
    VSK sklep I Cp 66/2005
    5.10.2005
    stvarno pravo
    VSK01601
    SPZ člen 33, 33.
    motenje posesti - pasivna legitimacija - sodno varstvo - posest
    Za motilnost dejanja se ne zahteva volja in zavest motiti prav določenega posestnika v njegovi posesti. V posestnih sporih pa je pasivno legitimiran tudi tisti, v korist katerega je kdo drug storil motilno dejanje.

     
  • 333.
    VSL sklep I Cp 3621/2005
    5.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50573
    ZPP člen 206, 206/1, 206, 206/1.
    prekinitev postopka
    Vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo o temelju tožbenega

    zahtevka ni razlog za preknitev pravdnega postopka, ki še teče o

    višini zahtevka.

     
  • 334.
    VSL sklep III Cp 3863/2005
    5.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50775
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 328, 328.
    sklep o izvršbi - popravni sklep
    S popravnim sklepom lahko sodišče odpravi le svoje napake v odločbi,

    ne pa napak strank v vlogah.

     
  • 335.
    VSL sklep II Cp 4687/2005
    5.10.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50972
    ZNP člen 37, 37. ZZK člen 40, 142, 164/2, 40, 142, 164/2.
    zemljiškoknjižna listina
    Predlagatelj sodišču prve stopnje ni predložil zahtevnih listin v

    postavljenem roku, niti ne kasneje. Listine in zakoni, na katere se

    sklicuje in jih je sodišču prve stopnje predložil s predlogom za

    vknjižbo in nato še z ugovorom z dne 24.1.2005, pa ne ustrezajo

    nobeni od listin iz 40. in 142. člena ZZK, na podlagi katerih bi

    sodišče prve stopnje lahko odločilo o utemeljenosti predloga

    pritožnika. Predlog pritožnika je bilo zato treba glede na določbo 3.

    odst. 146. člena ZZK zavreči.

     
  • 336.
    VSL sklep II Cp 4413/2005
    5.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50245
    ZOR člen 173, 173.
    objektivna odgovornost - izključitev odgovornosti
    Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje prvostopnemu sodišču, da

    predstavlja pritrjevanje mreže, umikanje mreže, hoja delavcev po

    brežini in seveda samo izvajanje del, ki lahko povzroči padanje

    kamenja na cestišče, povečano nevarnost in te okoliščine omogočajo

    zaključek o nevarni dejavnosti kot podlagi za objektivno odgovornost

    izvajalca nevarne dejavnosti. Vendar pa takšna opredelitev nevarne

    dejavnosti ne razširja odgovornosti tožene stranke na tiste vzroke,

    iz katerih izvira škodna posledica, ki ne izvirajo iz območja, kjer

    se takšna nevarna dejavnost neposredno opravlja, pa čeprav se je tudi

    del zemljišča, iz katerega izhaja škodni vzrok, nahajal neposredno

    poleg gradbišča, in kljub temu, da se je semafor, postavljen zaradi

    zapore cestišča, nahajal pred delom, kjer so se gradbeni posegi

    izvajali. Tako tožena stranka ne more odgovarjati za padec kamenja iz

    zemljišča, ki se ni nahajal na tistem delu brežine, kjer se je

    izvajala sanacija, temveč iz območja, ki sanaciji oziroma gradbenim

    delom ni bilo podvrženo in je povzročil padec kamna na cestišče od

    opravljanja dejavnosti povsem neodvisen vzrok (na primer naraven

    vzrok, kot je erozija, zaradi katere se razrahlja zemljišče, ki ni

    podvrženo gradbenemu posegu, nezadostna zaščitenost z mrežo tiste

    brežine, ki se nahaja izven gradbišča). Če je torej škodo zaradi

    padca kamna povzročila okoliščina, ki je od opravljanja dejavnosti

    neodvisna, za nastale škodne posledice ni mogoče obremeniti nosilca

    nevarne dejavnosti, ki delo opravlja v bližini, temveč tistega, ki je

    odgovoren za vzdrževanje cestišča ali pa morda razlog celo pripisati

    višji sili.

     
  • 337.
    VSL sklep IV Cp 4486/2005
    5.10.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50067
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106/7, 106, 106/1, 106/5, 106/7.
    stiki otroka s staršem - otrokova želja
    Pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema zaključke sodišča prve

    stopnje, da je v otrokovo korist, da čim prej vzpostavi stike z

    očetom in normalen odnos do njega. Zaradi indoktrinacije otroka in

    doseženega sindroma odtujenosti se morajo ti stiki uvajati postopoma

    in ob pomoči strokovne osebe. Ob tehtanju otrokovega zavračanja očeta

    in napora, ki ga bo deležen ob uvajanju stikov, tudi po presoji

    pritožbenega sodišča prevlada korist, ki jo bo otrok pridobil z

    vzpostavitvijo normalnega odnosa z očetom. To bo otroku omogočilo

    tudi normalen osebnostni razvoj, saj bi se sicer ob odsotnosti stikov

    večala njegova notranja napetost in bi vodila v razvoj travmatizirane

    osebnosti. Vse to je ob zaslišanju pojasnil izvedenec, zato so

    neutemeljeni očitki pritožbe nasprotne udeleženke, da gre izvedencu

    le za dosego končnega cilja - vzpostavitve stikov ne glede na to,

    kako se bo počutil otrok. Končni cilj, ki ga je jasno opredelil

    izvedenec, je vendarle normalen in zdrav razvoj otrokove osebnosti

    tako v socialnem kot čustvenem pogledu. Ta cilj pa pretehta nad

    trenutno željo otroka, ki stike zavrača - takšno zavračanje namreč ni

    utemeljeno oziroma je posledica indoktriniranega strahu pred očetom.

     
  • 338.
    VSL sodba I Cp 2087/2004
    5.10.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50581
    ZOR člen 200, 376, 376/1, 200, 376, 376/1. ZPP člen 286, 286.
    ugovor zastaranja - odškodninska terjatev
    Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se nanaša na

    utemeljenost tožbe. Sklicevanje na takšen ugovor zato ne zapade pod

    določbo 286. člena ZPP. Presoja njegove utemeljenosti pa je seveda

    vezana na konkretna dejstva v zvezi z ugotavljanjem pričetka teka

    zastaranja, eventualne prekinitve zastaranja ipd. Glede navajanja teh

    dejstev in predlaganja novih dokazov v zvezi s temi dejstvi, pa je

    stranka rokovno omejena z eventualno maksimo.

     
  • 339.
    VSK sodba Kp 395/2005
    5.10.2005
    kazensko materialno pravo
    VSK01367
    KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.
    zatajitev
    Dokler storilec ne ve, da je kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je pridobil tujo stvar, po samem zakonu razdrta, kaznivo dejanje zatajitve po 1. odst. 215. člena KZ češ, da si je protipravno prilastil tujo stvar, ki mu je bila s pogodbo zaupana, ne more biti podana.

     
  • 340.
    VSK sklep I Cp 979/2005
    5.10.2005
    stvarno pravo
    VSK02880
    SPZ člen 33, 33.
    motenje posesti električnega priključka
    Materialnopravno izhodišče za odločanje v obravnavani motenjski pravdi je podano v določbi 33. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

     
  • <<
  • <
  • 17
  • od 19
  • >
  • >>