• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 19
  • >
  • >>
  • 301.
    VDS sklep Pdp 1235/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03292
    ZPP člen 367, 367/2, 374, 367, 367/2, 374. ZDSS-1 člen 32, 84, 84/2, 32, 84, 84/2.
    revizija
    Ker je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo pred uveljavitvijo ZDSS-1 oz. je bila pred uveljavitvijo ZDSS-1 na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se je moral tudi pritožbeni postopek na podlagi

    prehodne in končne določbe ZDSS-1 (2. odst. 84. čl.) nadaljevati po določbah ZDSS. Zato pritožbeno sodišče ni bilo dolžno odločati o dopustnosti revizije po 32. čl. ZDSS-1, saj za te primere te določbe ne veljajo, revizijo pa je dovoljena le v skladu z določbami 367. člena ZPP.

     
  • 302.
    VSL sodba I Cp 287/04
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51182
    ZOR člen 17, 124, 125, 17, 124, 125.
    izpolnitev pogodbe - zemljiškoknjižna listina
    Za izpolnitev pogodbe z izstavitvijo listine, sposobne za vpis v

    zemljiško knjigo, ni pomembno ali je stranka v celoti poravnala

    kupnino po pogodbi, če veljavnosti le-te nihče ni izpodbijal.

     
  • 303.
    VSK sklep II Cpg 16/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01381
    ZPPSL člen 36, 36.
    ločitveni upnik - začetek postopka prisilne poravnave
    Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

     
  • 304.
    VSK sklep II Cpg 5/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01880
    ZPPSL člen 101, 101/2, 103, 103/1, 101, 101/2, 103, 103/1. ZIZ člen 170, 170.
    začetek stečajnega postopka - oklic
    Res je, da nastopijo pravne posledice začetka stečajnega

    postopka z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka

    nabit na oglasno desko sodišča, saj je tako določeno v 1.

    odst. 103. čl. ZPPSL, vendar pa pritožnik niti ne trdi, da

    se datum nabitja oklica razlikuje od datuma izdaje sklepa o

    začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, torej je očitno,

    da je bil upoštevan 2. odst. 101. čl. ZPPSL, ki določa, da

    mora biti oklic nabit na oglasno desko sodišča tistega dne,

    ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka.

     
  • 305.
    VDS sodba Pdp 347/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03333
    ZPIZ člen 102, 103, 104, 105, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 90, 90/1, 116, 116/1, 90, 90/1, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    odpoved delovnega razmerja - invalid
    Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ

    iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti

    drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po

    določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz

    poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o

    zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI -

    39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in

    invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu

    zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen

    ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

     
  • 306.
    VDS sodba Pdp 1052/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03291
    ZDR člen 10, 10/2, 10, 10/2.
    delovno razmerje za določen čas - dokazno breme
    Novi Zakon o delovnih razmerjih v 2. odstavku 10. člena

    sankcionira sklenitev PZ, katere čas trajanja ni pisno določen,

    oz. če PZ za določen čas ob nastopu dela ni sklenjena v pisni

    obliki, z domnevo, da je bila sklenjena PZ za nedoločen čas.

    ZDR/90 ni vseboval določbe s takšno vsebino, zato je bilo po prej

    veljavni delovnopravni zakonodaji v primeru, če delavec in

    delodajalec nista sklenila pisne pogodbe o zaposlitvi ob nastopu

    dela, lahko prišlo do dejanskega delovnega razmerja, sklenjenega

    za določen čas. V primeru spora je posledice nedoločitve časa

    trajanja delovnega razmerja za določen čas moral nositi

    delodajalec, če mu tekom sodnega postopka ni uspelo

    dokazati, kakšen je bil dejanski dogovor glede trajanja

    zaposlitve. Dokazno breme glede obstoja dogovora o trajanju

    delovnega razmerja za določen čas nosi delodajalec

     
  • 307.
    VDS sklep Pdp 877/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03284
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    dokazni postopek
    Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepe disciplinskih organov

    izhajajoč z zmotnega materialnopravnega stališča, da

    disciplinska komisija ni bila pristojna za odločanje o

    disciplinski odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili

    in odgovornostmi. Zato sodišče prve stopnje ni obravnavalo

    zadeve po vsebini oz. ni izvajalo dokazov v tej smeri, kar

    pomeni, da bi moralo pritožbeno sodišče v tem obsegu izvesti

    celoten dokazni postopek ter odločiti in obrazložiti razloge

    o odločilnih dejstvih. Izvedba celotnega dokaznega postopka

    presega okvire dopolnjene ali ponovljene izvedbe dokazov ter

    drugih procesnih opravil, kot je predvideno v 1. odstavku

    30. člena ZDSS-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbi

    ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo

    sodišču prve stopnje v novo sojenje.

     
  • 308.
    VDS sodba Pdp 1683/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03331
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Od delodajalca je neupravičeno pričakovati, da delavcu pred redno

    odpovedjo PZ iz krivdnega razloga omogoči zagovor po 2. odstavku

    83. člena ZDR, če je delavca pred tem že večkrat neuspešno

    opozarjal na ponavljajoče istovrstne kršitve, a delavec ni ravnal

    skladno z delodajalčevimi navodili. Ker pravica do zagovora, za

    katero se smiselno uporabljajo določbe 1. in 2. odstavka 177.

    člena ZDR vsebuje pravico do vročitve pisne obdolžitve ter

    določitve kraja in časa za zagovor, delodajalec delavcu v

    primerih, v katerih mu ni dolžan omogočiti zagovora, tudi ni

    dolžan vročiti pisno obdolžitev.

     
  • 309.
    VSL sodba I Cp 2301/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50578
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    krivda - deljena odgovornost - domneva
    Škodo mora povrniti tisti, ki jo je povzročil, če ne dokaže, da je

    nastala brez njegove krivde (1. odstavek 154. člena Zakona o

    obligacijskih razmerjih, ZOR). V citirani določbi je uzakonjeno

    pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. Povzročitelj škode je tisti, ki

    mora dokazati, da ni kriv oziroma da je škoda nastala brez njegove

    krivde. V obravnavani zadevi sta bila tožnik in toženec hkrati

    povzročitelja in oškodovanca. Kot je bilo že obrazloženo, nobeni

    pravdni stranki ni uspelo dokazati, da je ravnala v mejah dovoljenega

    silobrana (1. odstavek 161. člena ZOR), zato je bilo ravnanje

    nedopustno.

    Po pravilu o domnevni krivdi bi vsak udeleženec odgovarjal drug

    drugemu za celotno povzročeno škodo; oba udeleženca bi tako bila

    hkrati izključno odgovorna, kar pa je popoln logični nesmisel. Namen

    uzakonitve načela o domnevni krivdi je v olajšanju oškodovančevega

    položaja in je uresničljiv, kjer je položaj povzročitelja in

    oškodovanca jasno razmejen. Kadar pa sta oba udeleženca hkrati

    povzročitelj in oškodovanec, kot je bilo v pretepu 20.9.1998, ni več

    razlogov za varstvo oškodovanca v obliki domnevne krivde

    povzročitelja.

    Nobena pravdna stranka v situaciji, v kateri o poteku dogodka vsaka

    izpoveduje drugače, zaslišane priče pa enako kot stranka, ki jih je

    predlagala, je najbolj logična in pravična rešitev, da udeleženca

    pretepa za medsebojno povzročeno škodo odgovarjata po enakih delih.

     
  • 310.
    VSK sodba I Cpg 2/2005
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK03024
    ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3.
    nastanek škode - pomanjkanje dokazov - škoda
    Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo, utemeljeno oprlo na določilo 3. odst. 156. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka tudi po mnenju pritožbenega sodišča škode, ki jo je zatrjevala, ni dokazala, pri čemer je sodišče prve stopnje upravičeno ugotovilo, da za znesek 1.950.638,53 SIT iztoževane škode ni predložila sploh nikakršnega dokaza. Nastalo škodo je izkazovala s priloženimi računi, to naj bi bila škoda za postavitev reklamne table, za postavitev usmerjevalnikov in za oglaševanje na panojih in dnevnih časopisih, vendar je sodišče prve stopnje povsem sprejemljivo obrazložilo, zakaj meni, da pri tej škodi ne gre za nedopustno škodo.

     
  • 311.
    VSK sklep II Cpg 72/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01881
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
    prehod terjatve
    Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24. čl. v zvezi s

    prehodom terjatve ureja dve situaciji; prvo, po kateri

    dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v

    izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po

    zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev

    prenesena nanj (prehod terjatve pred vložitvijo predloga za

    izvršbo - 1. odst.), in drugo, po kateri pride do spremembe

    upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odst.).

    Obravnavani primer pa ne predstavlja niti situacije po 1.

    odst. in niti po 3. odst. 24. čl. ZIZ, saj je očitno

    materialnopravno terjatev na podlagi pogodbe prešla na

    novega upnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kljub

    temu pa je predlog za izvršbo vložil upnik iz izvršilnega

    naslova.

     
  • 312.
    VSL sodba II Cp 2059/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50272
    ZOR člen 376, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve
    Subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve je v času

    škodnega dogodka določal 376. člen ZOR. Subjektivni tri letni

    zataralni rok prične teči takrat, ko sta kumulativno izpolnjena dva

    pogoja: ko oškodovanec ve za škodo in ko oškodovanec ve za

    povzročitelja. Oškodovanec ve za povzročitelja, ko lahko osebo

    identificira. Pri tem ni relevantna samo dejanska vednost, ampak je

    odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral in mogel izvedeti za

    povzročitelja, in zadošča, da oškodovanec zve za storilca in vedenje

    o njegovi odgovornosti ni pomembno.

     
  • 313.
    VDS sodba Pdp 281/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03304
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Če delavec v delovnem času udari sodelavca in ga poškoduje, to

    predstavlja razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR (hujša kršitev pog. ali drugih obveznosti iz DR

    naklepno ali iz hude malomarnosti). Hkrati to predstavlja

    okoliščino po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki onemogoča

    nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

     
  • 314.
    VSK sklep II Cpg 10/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01410
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
    Zatrjevane in z ničemer dokazane trditve dolžnika o kršitvah pogodbenih obveznosti upnika niso take pravno relevantne okoliščine, da bi bilo moč dolžnikov ugovor šteti za obrazložen.

     
  • 315.
    VSC sklep Cp 1047/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01174
    ZD člen 142, 142. ZIZ člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika
    Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžnikovo dedinjo je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira; ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Ker je bil namreč dolžnik v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP nadaljuje z dedičem.

     
  • 316.
    VSK sklep II Cpg 15/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01411
    ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - nadaljevanje postopka - uvedba postopka
    Ker je bil prvotni dolžnik je nedvomno izbrisan iz sodnega registra po določbah ZFPPod, je navedba novih dolžnikov, da sta sicer predlagala uvedbo stečaja, pravno nepomembna.

     
  • 317.
    VSL sklep II Cp 2608/05
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50244
    URS člen 22, 22. ZPP člen 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8, 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8.
    dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
    Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih

    dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno

    ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil

    sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo

    družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o

    zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki

    smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega

    relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,

    pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik

    sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je

    zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za

    prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po

    uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

    dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

     
  • 318.
    VSK sklep I Cpg 223/2005
    6.10.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01412
    SZ člen 9, 9. ZIZ člen 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272, 45, 45/5, 105, 105/2, 270, 272.
    začasna odredba - verjetnost obstoja denarne terjatve - ničnost pogodbe - sklenitev glavne pogodbe
    Pogodbo in predpogodbo je potrebno obravnavati celostno in slediti namenu pogodbenih strank, kot izhaja iz njune skupne vsebine. Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev zahteve za sklenitev glavne pogodbe na podlagi predpogodbe, saj je lahko na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank prišlo do podaljšanja roka za sklenitev glavne pogodbe.

     
  • 319.
    VDS sodba Pdp 1031/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03286
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok - nadurno delo
    Tožena stranka se je seznanila z razlogi za redno odpoved PZ iz

    poslovnega razloga tožniku potem, ko je sprejela spremembo

    sistemizacije delovnih mest, s katero je bilo tožnikovo delovno

    mesto ukinjeno in ugotovila, da tožnika ni mogoče

    prekvalificirati za drugo delo. Zmotno je stališče, da je

    6-mesečni objektivni rok po 5. odstavku 88. člena ZDR začel teči

    že z dnem, ko je tožena stranka ugotovila, da je zaradi slabega

    poslovanja potrebno zmanjšati stroške in so zato potrebne tudi

    kadrovske spremembe.

    Če je tožnik pred odpovedjo PZ opravil večje število nadur,

    to ne dokazuje, da ni podan resen in utemeljen razlog za

    odpoved PZ iz poslovnega razloga, saj to ne pomeni, da bo

    tudi v bodoče še obstajala potreba po tožnikovem delu. Prav

    tako nezakonitosti podane odpovedi ne dokazuje dejstvo, da

    je tožena stranka izvajala določena dela prek zunanjih

    sodelavcev, saj je v pristojnosti delodajalca, da organizira

    delovni proces, upoštevaje organizacijske in finančne

    vidike.

     
  • 320.
    VSL sodba I Cpg 1333/03
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05640
    ZGD člen 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141, 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141.
    uprava - imenov - neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
    Prvostopno sodišče je kot nesporno ugotovilo, da tožena stranka

    svojih ustanovitvenih in drugih aktov ni uskladila z določbami ZGD,

    nato pa pravilno zaključilo, da je interna regulativa tožene stranke,

    v kolikor nasprotuje zakonskim.

    Določbe 439. do 444. člena ZGD, ki urejajo upravljanje družbe, se

    namreč v skladu z določbo 2. odstavka 438. člena ZGD uporabljajo le,

    kolikor družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, kar

    pa še ne pomeni, da so družbeniki svobodni tudi pri tem, katere

    organe bodo konstituirali. Pri tem so omejeni z možnostmi, ki jim jih

    daje ZGD.

    Po statutu tožene stranke pa je bil kot organ, ki postavlja in

    razrešuje glavnega direktorja, določen upravni odbor, ki po ZGD ni

    predviden organ d.o.o.. Zato je za vprašanja imenovanja direktorja

    potrebno neposredno uporabiti določbe ZGD. Ta v 5.alineji 439. člena

    določa, da družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij,

    svoje sklepe pa sprejemajo na skupščini (1. odstavek 441. člena ZGD).

     
  • <<
  • <
  • 16
  • od 19
  • >
  • >>