• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>
  • 281.
    VDS sklep Pdp 318/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03373
    ZPP člen 188, 188/2, 188, 188/2.
    umik tožbe
    Umik tožbe je mogoč do konca glavne obravnave (2. odstavek 188.

    člena ZPP). Ker je tožnica umaknila tožbo glede zneska, ki ga je

    iz naslova odpravnine dobila od Jamstvenega in preživninskega

    sklada, po zaključku glavne obravnave, je sodišče postopalo

    pravnilno, ko umika ni sprejelo, ampak je zahtevek za plačilo

    tega zneska zavrnilo.

     
  • 282.
    VDS sodba Pdp 1683/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03331
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Od delodajalca je neupravičeno pričakovati, da delavcu pred redno

    odpovedjo PZ iz krivdnega razloga omogoči zagovor po 2. odstavku

    83. člena ZDR, če je delavca pred tem že večkrat neuspešno

    opozarjal na ponavljajoče istovrstne kršitve, a delavec ni ravnal

    skladno z delodajalčevimi navodili. Ker pravica do zagovora, za

    katero se smiselno uporabljajo določbe 1. in 2. odstavka 177.

    člena ZDR vsebuje pravico do vročitve pisne obdolžitve ter

    določitve kraja in časa za zagovor, delodajalec delavcu v

    primerih, v katerih mu ni dolžan omogočiti zagovora, tudi ni

    dolžan vročiti pisno obdolžitev.

     
  • 283.
    VDS sodba Pdp 1767/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03287
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - reorganizacija - nova sistemizacija delovnih mest
    Poslovni razlog za redno odpoved PZ je podan, če je tožena

    stranka v postopku reorganizacije ukinila delovno mesto

    skladiščnika in del nalog tega delovnega mesta ukinila, del

    pa prenesla na delovno mesto komisionarja. Zato je tožniku

    PZ za delovno mesto skladiščnika zakonito prenehala, čeprav

    je tožena stranka spremenila sistemizacijo delovnih mest in

    ukinila delovno mesto skladiščnika šele po odpovedi PZ.

    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov na

    delovnem mestu v II. tarifnem razredu delodajalec delavcu ni

    dolžan ponuditi PZ za neustrezno delovno mesto (npr.

    komisionar, za katerega se zahteva IV. stopnja strokovne

    izobrazbe).

     
  • 284.
    VSC sklep Cp 1071/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01173
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
    potrebni izvršilni stroški
    Preusmeritev izvršbe, ki jo je upnik predlagal v petih mesecih po izdaji sklepa o izvršbi, mora biti utemeljena, da lahko upnik od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki so mu zaradi tega dejanja nastali.

     
  • 285.
    VSK sklep II Cpg 72/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01881
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
    prehod terjatve
    Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24. čl. v zvezi s

    prehodom terjatve ureja dve situaciji; prvo, po kateri

    dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v

    izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po

    zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev

    prenesena nanj (prehod terjatve pred vložitvijo predloga za

    izvršbo - 1. odst.), in drugo, po kateri pride do spremembe

    upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odst.).

    Obravnavani primer pa ne predstavlja niti situacije po 1.

    odst. in niti po 3. odst. 24. čl. ZIZ, saj je očitno

    materialnopravno terjatev na podlagi pogodbe prešla na

    novega upnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kljub

    temu pa je predlog za izvršbo vložil upnik iz izvršilnega

    naslova.

     
  • 286.
    VSL sodba I Cpg 697/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06227
    ZOR člen 312.
    vračunavanje izpolnitve
    Tožena stranka je torej zatrjevala, da je tožeči stranki po računu

    št. 730/94 plačala več kot je bila njena obveznost iz navedenga

    računa, v posledici česar je preplačilo uveljavljala kot podlago za

    prenehanje terjatve po neplačanem delu računa št.361/95 v višini

    160.849,00 SIT. Takšno trditveno podlago tožene stranke je potrebno

    razumeti kot ugovor prenehanja terjatve. V delu, ko naj bi izpolnitev

    tožene stranke pri plačilu obveznosti po računu št.730/94 presegla

    obveznost tožene stranke, bi torej šlo za izpolnitev, za katero

    tožena stranka ni določila namena izpolnitve. V takem primeru je

    potrebno smiselno uporabiti pravila o vračunavanju iz 1. odst. 312.

    člena ZOR, katerega določila so se uporabljala v spornem obdobju. Če

    tovrstna pravila o vračunavanju veljajo v primeru, ko izpolnitve

    dolžnika ne zadostujejo za poravnavo vseh obveznosti, ni videti

    razloga, da se ista pravila ne bi uporabljala tudi v primeru, ko bi

    dolžnik izkazoval, da je ob izpolnitvi posamezne obveznosti izpolnil

    toliko več, da preplačilo celo presega drugo istovrstno obveznost

    upnika.

     
  • 287.
    VSK sodba I Cpg 284/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01248
    ZOR člen 277, 277/1, 454, 277, 277/1, 454.
    prodajna pogodba - zamudne obresti - dokazno breme
    Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti,

    dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti. Pri zamudnih

    obrestih gre torej za dajatev, do katere je upnik upravičen

    že na podlagi zakona. Glede na to je pravilen zaključek

    sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka tista, ki bi

    morala dokazati obstoj z njene strani zatrjevanega dogovora

    med pravdnima strankama o neplačevanju obresti za terjane

    glavnice.

     
  • 288.
    VSK sklep II Cpg 16/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01381
    ZPPSL člen 36, 36.
    ločitveni upnik - začetek postopka prisilne poravnave
    Določilo 2.odst. 36.čl. ZPPSL ne velja za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila in zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

     
  • 289.
    VDS sklep Pdp 1264/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03264
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 75, 75-7, 81, 81/1, 75, 75-7, 81, 81/1.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - upokojitev
    Tožnik je podal izjavo, da se želi upokojiti s pričetkom novega

    šolskega leta, zato mu je tožena stranka skladno s 7. alineo 75.

    člena ZDR v zvezi s 1. odstavkom 81. člena ZDR odpovedala PZ.

    Zaradi njegove izjave, da se želi upokojiti, ni podana verjetnost

    terjatve, ki se glasi na ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi

    PZ, zato niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se

    zadrži učinkovanje prenehanja PZ zaradi odpovedi do izdaje

    pravnomočne sodne odločbe.

     
  • 290.
    VDS sodba Pdp 1064/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03330
    ZDR člen 89, 89.
    disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - kvalifikatorne okoliščine
    Pritožbeno sodišče - VDSS je v preteklih letih že večkrat

    odločilo, da je možno ugotavljati in dokazovati obstoj t.i.

    kvalifikatornih okoliščin iz 89. člena ZDR v sodnem

    postopku, vendar se je ta sodnas praksa spremenila, saj je

    Vrhovno sodišče RS v številnih odločbah zavzelo jasno

    (nasprotno) stališče, da morajo biti te okoliščine, ki so

    pogoj za zakonitost disciplinskega ukrepa prenehanja

    delovnega razmerjas, ugotovljene že pred disciplinskimi

    organi delodajalca in da jih v sodnem postoku ni dopustno

    ugotavljati (npr. odločbe VSRS VIII Ips 243/98, VIII Ips

    201/2003). Poznejše ugotavljanje teh okoliščin v dokaznem

    postopku pred sodiščem bi pomenilo ugotavljanje v škodo

    delavca, kar je po veljavnem pravu prepovedano.

    Za zakonitost dokončne odločbe o izrečenem disciplinskem

    ukrepu prenehanja delovnega razmerja je pomembno samo to, da

    sodišče ugotovi, ali so bile kvalifikatorne okoliščine v

    disciplinskem postopku ugotovljene ali ne in če so bile, jih

    sodišče samo preizkusi. Če niso bile ugotovljene v

    disciplinskem postopku, je odločitev o izreku disciplinskega

    ukrepa prenehanja delovnega razmerja nezakonita.

     
  • 291.
    VDS sodba Pdp 1031/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03286
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok - nadurno delo
    Tožena stranka se je seznanila z razlogi za redno odpoved PZ iz

    poslovnega razloga tožniku potem, ko je sprejela spremembo

    sistemizacije delovnih mest, s katero je bilo tožnikovo delovno

    mesto ukinjeno in ugotovila, da tožnika ni mogoče

    prekvalificirati za drugo delo. Zmotno je stališče, da je

    6-mesečni objektivni rok po 5. odstavku 88. člena ZDR začel teči

    že z dnem, ko je tožena stranka ugotovila, da je zaradi slabega

    poslovanja potrebno zmanjšati stroške in so zato potrebne tudi

    kadrovske spremembe.

    Če je tožnik pred odpovedjo PZ opravil večje število nadur,

    to ne dokazuje, da ni podan resen in utemeljen razlog za

    odpoved PZ iz poslovnega razloga, saj to ne pomeni, da bo

    tudi v bodoče še obstajala potreba po tožnikovem delu. Prav

    tako nezakonitosti podane odpovedi ne dokazuje dejstvo, da

    je tožena stranka izvajala določena dela prek zunanjih

    sodelavcev, saj je v pristojnosti delodajalca, da organizira

    delovni proces, upoštevaje organizacijske in finančne

    vidike.

     
  • 292.
    VDS sodba Pdp 347/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03333
    ZPIZ člen 102, 103, 104, 105, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 90, 90/1, 116, 116/1, 90, 90/1, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    odpoved delovnega razmerja - invalid
    Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ

    iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti

    drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po

    določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz

    poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o

    zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI -

    39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in

    invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu

    zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen

    ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

     
  • 293.
    VDS sodba Pdp 1052/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03291
    ZDR člen 10, 10/2, 10, 10/2.
    delovno razmerje za določen čas - dokazno breme
    Novi Zakon o delovnih razmerjih v 2. odstavku 10. člena

    sankcionira sklenitev PZ, katere čas trajanja ni pisno določen,

    oz. če PZ za določen čas ob nastopu dela ni sklenjena v pisni

    obliki, z domnevo, da je bila sklenjena PZ za nedoločen čas.

    ZDR/90 ni vseboval določbe s takšno vsebino, zato je bilo po prej

    veljavni delovnopravni zakonodaji v primeru, če delavec in

    delodajalec nista sklenila pisne pogodbe o zaposlitvi ob nastopu

    dela, lahko prišlo do dejanskega delovnega razmerja, sklenjenega

    za določen čas. V primeru spora je posledice nedoločitve časa

    trajanja delovnega razmerja za določen čas moral nositi

    delodajalec, če mu tekom sodnega postopka ni uspelo

    dokazati, kakšen je bil dejanski dogovor glede trajanja

    zaposlitve. Dokazno breme glede obstoja dogovora o trajanju

    delovnega razmerja za določen čas nosi delodajalec

     
  • 294.
    VSK sodba I Cpg 2/2005
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK03024
    ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3.
    nastanek škode - pomanjkanje dokazov - škoda
    Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo, utemeljeno oprlo na določilo 3. odst. 156. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tožeča stranka tudi po mnenju pritožbenega sodišča škode, ki jo je zatrjevala, ni dokazala, pri čemer je sodišče prve stopnje upravičeno ugotovilo, da za znesek 1.950.638,53 SIT iztoževane škode ni predložila sploh nikakršnega dokaza. Nastalo škodo je izkazovala s priloženimi računi, to naj bi bila škoda za postavitev reklamne table, za postavitev usmerjevalnikov in za oglaševanje na panojih in dnevnih časopisih, vendar je sodišče prve stopnje povsem sprejemljivo obrazložilo, zakaj meni, da pri tej škodi ne gre za nedopustno škodo.

     
  • 295.
    VSL sklep III Cpg 148/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05743
    ZPPSL člen 1, 4, 1, 4.
    stečaj - procesna predpostavka
    Obstoj dolžnika kot samostojnega podjetnika posameznika je torej (kot

    je to pritožbeno sodišče navedlo že v svojem sklepu opr. št. III Cpg

    116/2005 z dne 19.5.2005) procesna predpostavka za vodenje stečajnega

    postopka nad njim.

    Dolžnik glede na to, da ni več samostojni podjetnik posameznik za

    terjatve, ki so nastale iz naslova njegovega poslovanja kot N.I.

    s.p., odgovarja kot za svoje osebne terjatve. Naša zakonodaja pa

    stečajnih postopkov v zvezi s poplačilom teh terjatev ne pozna.

     
  • 296.
    VSL sklep II Cp 2608/05
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50244
    URS člen 22, 22. ZPP člen 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8, 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8.
    dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
    Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih

    dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno

    ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil

    sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo

    družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o

    zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki

    smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega

    relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,

    pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik

    sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je

    zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za

    prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po

    uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

    dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

     
  • 297.
    VSL sodba I Cpg 1333/03
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05640
    ZGD člen 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141, 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141.
    uprava - imenov - neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
    Prvostopno sodišče je kot nesporno ugotovilo, da tožena stranka

    svojih ustanovitvenih in drugih aktov ni uskladila z določbami ZGD,

    nato pa pravilno zaključilo, da je interna regulativa tožene stranke,

    v kolikor nasprotuje zakonskim.

    Določbe 439. do 444. člena ZGD, ki urejajo upravljanje družbe, se

    namreč v skladu z določbo 2. odstavka 438. člena ZGD uporabljajo le,

    kolikor družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, kar

    pa še ne pomeni, da so družbeniki svobodni tudi pri tem, katere

    organe bodo konstituirali. Pri tem so omejeni z možnostmi, ki jim jih

    daje ZGD.

    Po statutu tožene stranke pa je bil kot organ, ki postavlja in

    razrešuje glavnega direktorja, določen upravni odbor, ki po ZGD ni

    predviden organ d.o.o.. Zato je za vprašanja imenovanja direktorja

    potrebno neposredno uporabiti določbe ZGD. Ta v 5.alineji 439. člena

    določa, da družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij,

    svoje sklepe pa sprejemajo na skupščini (1. odstavek 441. člena ZGD).

     
  • 298.
    VSL sodba II Cp 2059/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50272
    ZOR člen 376, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve
    Subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve je v času

    škodnega dogodka določal 376. člen ZOR. Subjektivni tri letni

    zataralni rok prične teči takrat, ko sta kumulativno izpolnjena dva

    pogoja: ko oškodovanec ve za škodo in ko oškodovanec ve za

    povzročitelja. Oškodovanec ve za povzročitelja, ko lahko osebo

    identificira. Pri tem ni relevantna samo dejanska vednost, ampak je

    odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral in mogel izvedeti za

    povzročitelja, in zadošča, da oškodovanec zve za storilca in vedenje

    o njegovi odgovornosti ni pomembno.

     
  • 299.
    VSK sklep II Cpg 5/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01880
    ZPPSL člen 101, 101/2, 103, 103/1, 101, 101/2, 103, 103/1. ZIZ člen 170, 170.
    začetek stečajnega postopka - oklic
    Res je, da nastopijo pravne posledice začetka stečajnega

    postopka z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka

    nabit na oglasno desko sodišča, saj je tako določeno v 1.

    odst. 103. čl. ZPPSL, vendar pa pritožnik niti ne trdi, da

    se datum nabitja oklica razlikuje od datuma izdaje sklepa o

    začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, torej je očitno,

    da je bil upoštevan 2. odst. 101. čl. ZPPSL, ki določa, da

    mora biti oklic nabit na oglasno desko sodišča tistega dne,

    ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka.

     
  • 300.
    VSL sklep I Cpg 677/04
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06214
    ZPP člen 328, 328.
    poprava sodbe
    Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je

    postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le

    v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v

    celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z

    dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

    pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

    popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

    za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

    vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

    pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

    sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da

    se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

    prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

    v 1. odstavku 328. člena ZPP.

     
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>