predhodna odredba - notarski zapis - prehod terjatve
Eden od pogojev za izdajo predhodne odredbe je, da upnik razpolaga z odločbo domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva ali s poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem, v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov. Tako niti notarski zapis pogodbe z dne 10.04.2003 niti notarski zapis družbene pogodbe z dne 04.07.2003 nista podlaga za izdajo predhodne odredbe.
Pravilo je, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrne nasprotni stranki pravdne stroške, izjema je, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V tej smeri pa ugotovitve sodišča prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso zanesljive.
ZIZ člen 250, 250/2, 254, 254/3, 250, 250/2, 254, 254/3.
notarski zapis kot izvršilni naslov - zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - pravni interes za zavarovanje terjatve
Ker predmetni notarski zapis nima soglasja upnika in dolžnika, da se terjatev zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, je to ovira za vknjižbo zastavne pravice. Rubež ima pomen vknjižbe zastavne pravice, zaradi česar vknjižba zastavne pravice ni potrebna in je upniku že zagotovljeno učinkovito varstvo tudi zoper tretje osebe.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 329, 329/2, 339, 339/1, 329, 329/2, 339, 339/1.
razveljavitev sklepa o izvršbi - kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je "po uradni dolžnosti" razveljavilo svoj sklep. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča pa sodišče prve stopnje za tako ravnanje ni imelo zakonske podlage. Sme jih razveljaviti le v postopku pravnih sredstev.
Ker gre v konkretnem primeru za odškodninske terjatve, nastale s prekršitvijo pogodbene obveznosti, je treba uporabiti določilo 3. odst. 376. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), to pa pomeni, da je tudi odškodninska terjatev zastarala v splošnem zastaralnem roku petih let. Isto seveda velja tudi za terjatev iz naslova neupravičene pridobitve (vrnitev kupnine).
Kadar sodišče meni, da sta kriva oba udeleženca prometne nezgode, mora odločiti po 2. odst. 178. čl. ZOR, v sorazmerju s stopnjo krivde. V tem kontekstu, pri ugotavljanju stopnje krivde pa mora, če meni, da predlagani dokazi ne zadostujejo, odločati tudi ob uporabi 215. čl. ZPP (pravila o dokaznem bremenu).
Pritožbeno sodišče se strinja s tem, da vloga za preložitev glavne obravnave, ki jo je obdolženčev zagovornik poslal le malo pred pričetkom le-te, ne more predstavljati opravičljivega razloga, zakaj zagovornik na glavno obravnavo ni pristopil. Kot razlog za preložitev glavne obravnave in za svoj nepristop nanjo zagovornik v tej vlogi navaja, da je mnenja, da ni pogojev za opravo glavne obravnave. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je ocena pogojev za to, ali je glavno obravnavo moč opraviti ali ne, v pristojnosti sodišča, ne pa morebiti strank, ki pa so se po drugi strani vabilu sodišča dolžne odzvati, kakor hitro so pravilno vabljene, ali pa v nasprotnem primeru sprejeti posledice, ki jih nepristop na glavno obravnavo pač prinaša.