brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - stroški postopka - združitev postopka
Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno uspe v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje, je dolžan povrniti Republiki Slovenij razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - status begunca - status subsidiarne zaščite
Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1, ki (lahko) v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP,1 bi lahko prišla v poštev, če bi zatrjevano ponižujoče ravnanje v primeru vrnitve tožnika v Gano doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva, pri čemer je to relativno in odvisno od okoliščin primera, kot so trajanje takšnega ponižujočega ravnanja, učinki ravnanja na fizično in psihično integriteto osebe, pa tudi od spola, starosti, zdravstvenega stanja.
V kontekstu prava EU o mednarodni zaščiti bi sodna praksa ESČP lahko bila relevantna z vidika subsidiarne zaščite iz 2. alineje 28. člena ZMZ-1, če izvorna država ne bi izpolnjevala sprejetih mednarodnih obvez glede varstva človekovega dostojanstva za kategorijo oseb, ki so v celoti odvisni od pomoči države v zvezi z minimalno zaščito pred ekstremno revščino (hrana, higiena, bivališče) in pred bivanjem v stalnem strahu pred nasiljem na ulici ter v okoliščinah brez perspektivnosti o možnem izboljšanju stanja, ali pa če bi bilo mogoče tudi državi pripisati del odgovornosti za nastalo hudo in splošno humanitarno krizo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - davčna izvršba
Ob dodelitvi BPP morajo biti izpolnjeni ne le materialni (finančni) pogoji, ampak tudi objektivni (t. i. postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (tudi izredne BPP), je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP in upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.
Sklep o davčni izvršbi ima vse z zakonom predpisane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. V času izdaje izpodbijanega sklepa je tudi obstajal veljaven izvršilni naslov. Sklep o davčni izvršbi in izpodbijana odločba temeljita na pravilni pravni podlagi in na podlagi podatkov, ki so navedeni v njunih obrazložitvah, zato je tožena stranka pravilno zaključila, da postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
Tožnica je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz sklenjenih pogodb za gotovinski kredit potrošnikom zaračunavala strošek v višini od 14,00 do 70,00 EUR, odvisno od višine kredita, ki po višini bistveno presega znesek zakonsko predpisanih zamudnih obresti, po presoji sodišča zadoščajo za ugotovitev, da je bilo poslovanje tožnice v nasprotju z 8. členom ZVPNPP, ker je tožnica nedopustno vplivala in v škodo potrošnikov zmanjšala ali bi utegnila bistveno zmanjšati svobodo izbire ali ravnanja povprečnega potrošnika ter s tem povzročila ali utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - drugo učinkovito sodno varstvo - zahteva za oceno ustavnosti zakona - aktivna volilna pravica - pasivna volilna pravica - pravočasen ugovor - ponovno štejte glasov
Gre za volilni spor, ki ga ni mogoče obravnavati izključno kot spor, ki je nastal med volitvami oziroma pred razglasitvijo rezultatov, kakor tudi ga ni mogoče obravnavati kot volilni spor, ki je nastal šele po razglasitvi rezultatov volitev.
Dan glasovanja v konkretnem primeru je bil 18. 11. 2018, kar pomeni, da se je rok za vložitev ugovora iztekel z dnem 19. 11. 2018. (Pri)tožnik ne zanika, da je ugovor podal dne 20. 11. 2018 ob 12:19 uri, kar pomeni, da ga je podal prepozno.
V obravnavani zadevi so se relevantne razsežnosti zatrjevanih nepravilnosti pokazale šele dne 22. 11. 2018 ob ponovnem štetju neveljavnih glasovnic, njihove posledice pa so vodile tudi do žreba dne 23. 11. 2018 med dvema listama kandidatov; nadalje glede na možen krog vlagateljev ugovora po prvem odstavku 98. člen ZLV in odločitve občinske volilne komisije po 99. členu ZLV ima kandidat pravico do pritožbe zoper odločitev občinske volilne komisije tudi, če ta kandidat ni vložil ugovora po prvem odstavku 98. člena ZLV, in če je dobil svetniški mandat, ker to izhaja iz objektivne koncepcije sodnega varstva volilne pravice. Že samo besedilo prvega odstavka 100. člena ZLV dopušča možnost, da se zoper odločitev občinske volilne komisije pritoži „vsak“ kandidat ali predstavnik liste kandidatov, če odločitev občinske volilne komisije lahko vpliva na potrditev „mandatov", ne glede na to, ali varuje svoj mandat ali ne.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odmera akontacije dohodnine - ocena davčne osnove
V zadevi so izkazana odstopanja med dejanskimi zalogami in predloženimi karticami nabave in porabe materiala (pijače), ki jih je predložil tožnik, iz česar izhaja, da tožnik ne izkazuje pravilnega stanja zalog, kot je to obsežno in argumentirano pojasnil davčni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Posledično je zato pravilna ugotovitev, da tožnikov obračun za obravnavano obdobje temelji na neresničnih podatkih.
Davčni organ je pravilno ocenil, da tožnik ni evidentiral vsega prometa, ki ga je v inšpiciranem obdobju izvajal v svojih lokalih (tožnik ni za vse svoje storitve prodaje pijač izdal račune). Tožnik v svojem računovodstvu ni zagotovil pravilnih in dovolj podrobnih podatkov, da bi omogočil pravilno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV (85. člen ZDDV-1) in tako v svojih obračunih DDV-O ni izkazal pravilne davčne osnove. Iz dejanskega stanja izhaja, da ni evidentiral vseh svojih prihodkov in je zato v inšpiciranem obdobju izkazal prenizko osnovo za odmero dohodnine iz naslova opravljanja dejavnosti. Tožnikove vknjižbe ne temeljijo na verodostojnih knjigovodskih listinah, kot to določajo Slovenski računovodski standardi, zlasti SRS 21. Tožnik davčnemu organu ni posredoval resničnih, pravilnih in popolnih podatkov, kot to predpisuje 10. člen ZDavP-2. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je davčni organ od pravilno ugotovljene razlike nenapovedanih prihodkov tožniku utemeljeno dodatno odmeril DDV in akontacijo dohodnine za leto 2014 s pripadajočimi obrestmi.
odvzem otroka - stari starši - aktivna legitimacija - Center za socialno delo (CSD) - prenos pristojnosti
Tožnica ima status stranskega udeleženca v postopku namestitve otrok v rejništvo, vendar pa ni aktivno legitimirana za vložitev predloga za prenos prostojnosti po 85. členu ZSV.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - rejništvo - dodelitev otroka - otrokova korist - oddaja otroka v rejništvo
Ministrstvo izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti sorodniku na podlagi vložene vloge in pisne ter obrazložene ugotovitve centra za socialno delo, da je tovrstna oblika rejništva otroku v korist. O navedenem ni mogoče odločiti z ustno odločbo v skrajšanem postopku po 144. členu ZUP.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - preferenčni glasovi - zahteva za ponovno štetje glasov - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije
Pritožnik je s pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije ali občinskega sveta uspešen le, če izkaže, da so bile pri glasovanju na volišču oz. pri delu volilnega odbora občinske volilne komisije, narejene takšne nepravilnosti, ki so ali bi lahko vplivale ne izid volitev.
Tožba je tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti, ostala nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, in sicer tako, da je sodišče ne more obravnavati. Tožnik predvsem ni določno navedel upravnega akta, ki ga izpodbija v upravnem sporu, tega tudi ni mogoče razbrati iz navedb v tožbi, prav tako pa ga tudi ni predložil.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - določanje kandidatov - aktivna legitimacija - prepozna pritožba
Pritožnik glede na določila Zakon o lokalnih volitvah ni upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper odločitev o potrditvi mandatov članov liste kandidatov A., saj ni kandidat ali predstavnik kandidature ali liste kandidatov v Občinskem svetu. Pritožba je bila glede na določila Zakona o lokalnih volitvah vložena prepozno, saj je bila vložena 10. 12. 2018, konstitutivna seja občinskega sveta pa je bila dne 5. 12. 2018. V obravnavani zadevi je šlo za take vrste pomanjkljivost, ki je po naravi stvari ni možno popraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba - pogoji za vložitev ustavne pritožbe
Po določbi drugega odstavka 55.b člena ZUstS se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika (prva alineja), ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve (druga alineja). Dejstvo, da sodišče ni dopustilo revizije zoper sodbo Višjega sodišča, zatrjevanih kršitev človekovih pravic ne izkazuje. Tožnik izpolnjevanja pogojev za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo tudi ne izkazuje z argumenti, ki v pravdnem postopku niso bili obravnavani tako, kot bi si to želel, pač pa tako, kot jih je ugotovilo sodišče samo. Tožnik tudi ni izkazal, da gre v zadevi za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ustavno sodišče namreč v postopku ustavne pritožbe ne presoja materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne dokazne ocene sodišč, ampak je organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin.
ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-8, 105, 105/3, 105/3-9, 120.
dohodnina - povprečenje - drug dohodek - poklicno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti
Povprečenje se po 120. členu ZDoh-2 uporabi v primeru prejema dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, in sicer kot ugodnejša obdavčitev s povprečno stopnjo enoletnih prejemkov. ZDoh-2 v 8. točki drugega odstavka 37. člena določa, da med dohodke iz delovnega razmerja sodijo tudi pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačil odkupnih vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Izplačila odkupne vrednosti so izrecno izvzeta iz dohodkov iz delovnega razmerja.
poštne storitve - priporočeno pismo - izguba pošiljke - ugotavljanje vrednosti - višina odškodnine - spor glede odškodnine
Izbrana vrsta poštne pošiljke po drugem odstavku 50. člena ZPSto-2 ni ekskulpacijski razlog, torej razlog, ki bi izključeval odgovornost po temelju, temveč je od tega dejstva odvisna višina odškodnine, ki jo je stranka z interesom dolžna povrniti, torej višina pravno priznane odškodnine. Višina odškodnine je skladno z drugim odstavkom 52. člena ZPSto-2 omejena, tj. stranka z interesom ne odgovarja po načelu popolne odškodnine, ampak limitirano. V obravnavanem primeru je njena odgovornost omejena na 15-kratnik cene, plačane za poštno storitev, upoštevaje pri tem dodatno še tretji odstavek cit. člena in pravico do povrnitve plačane cene za prenos pošiljke (minus cene zavarovanja).
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju obstoja davčne obveznosti ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se smiselno zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen).
lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - potrditev mandata člana občinskega sveta - nezdružljivost opravljanja funkcij
Glede na določbo drugega odstavka 37. b člena ZLS sama zaposlitev pritožnika pri koncesionarju Občine Šentjernej ni nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Katero funkcijo konkretno opravlja pri koncesionarju pritožnik in na podlagi katerega zakona je ta funkcija nezdružljiva s funkcijo člana v občinskem svetu, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - litispindenca
V zadevi, ki se vodi pod opr. št. I U 519/2018, isti tožnik izpodbija isti akt istega toženca kot v zadevi I U 2752/2017. Tožba je bila vložena 8. 3. 2017, toženki pa je bila vročena 21. 3. 2018, ko je o isti zadevi že tekel upravni spor.
ZCes-1 člen 55, 66, 78, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56.
objekt za obveščanje in oglaševanje - poseg v varovalni pas - soglasje za poseg v varovalni pas - oddaljenost objekta od križišča
Predlagan objekt stoji manj kot 100 m pred kanaliziranim križiščem, kar je po Pravilniku o projektiranju cest prepovedno. Pravilnik se lahko uporablja za vloge za izdajo soglasja, vložene po začetku veljavnosti ZCes-1. Določba 56. člena Pravilnika, v ničemer ne širi določb in ne presega namena zakona, zato se na podlagi prehodne določbe 125. člena ZCes-1 uporablja tudi po uveljavitvi novega zakona. ZCes-1 kot enega izmed kriterijev za izdajo soglasja k postavitvi objektov za oglaševanje določa varnost cestnega prometa, pa tudi iz 78. člena ZCes-1 smiselno izhaja, da je lahko ogroženo varstvo državne ceste in prometa na njej, če so objekti postavljeni v tam navedenih območjih. V tretjem odstavku 56. člena Pravilnika določen pogoj oddaljenosti objektov za oglaševanje od križišča torej pomeni zgolj konkretizacijo zgoraj navedenih zakonskih določb, katerih končni cilj je zagotovitev prometne varnosti, da pozornost voznika zaradi oglaševalnih površin ne bo motena oziroma odvrnjena.
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - pravnomočnost vloge - izjema od pravila
Glede na vsebino javnega razpisa je za pridobitev sredstev relevantno zgolj to, kdaj je bila vloga oddana in ali so se dela začela po tem datumu. Drugačna razlaga tega predpisa sploh ni mogoča, saj je njegova dikcija povsem jasna. S tem, ko se določba brez izjeme uporablja tako, kot se glasi, pa je zagotovljeno eno od pomembnih načel postopkov javnih razpisov, tj., da mora biti vsem prijavljenim zagotovljeno, da sodelujejo v postopku javnega razpisa pod enakimi pogoji in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa