Vprašanje, kdaj pride tožena zavarovalnica v zamudo s svojo izpolnitvijo, je potrebno presojati po določbi 919. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Res je tožeča stranka predložila račune, ki so bili podlaga za sporne obračune obresti. Toda nobenega izmed predloženih računov ni izdala tožeča stranka. Kot izdajatelj je na računih naveden S. d.o.o. ali pa So. Na teh računih je na koncu zapisano ob številki žiro računa ime A. d.o.o. oz. na računu št. 1800036 (priloga A 104) ime "Ž. Metalurški inženiring". Čim je tožena stranka ugovarjala, da ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, je bilo na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem.
Tožena stranka je sicer na naroku za glavno obravnavo navajala, da je tožeča stranka zaračunavala stroške upravljanja po drugačnih kriterijih, kot jih je zaračunavala tožena stranka po pogodbi o upravljanju, sklenjeni z njo in lastniki stanovanj. Take njene trditve pa so bile prepavšalne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti, saj ni navedla nobenih dejstev, ki bi kazala na to, da je bila tožeča stranka dolžna obračunavati stroške upravljanja po 4. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je bilo na njej.
Dolžnik ne more uspešno uveljavljati nedopustnosti izvršbe zaradi prenehanja terjatve, če se pri tem sklicuje na dejstva oz. listine, ki izvirajo iz časa, ko bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Tožeča stranka pri besedilu objavljenih oglasov, besedila naročenega oglasa ni le priredila, temveč ga je tako spremenila, da ni moč sklepati, da opravljena storitev sploh še ustreza naročeni. Tako se izkaže, da je zmotna presoja, da je ostala bistvena vsebina petih objavljenih oglasov nespremenjena in s tem povezana ugotovitev o izpolnitvi obveznosti, tj. opravi naročene storitve.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost za katero ga terja upnik ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev. Ker sodišču ni pojasnil razloga, zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Tožena stranka je brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa posegla v izvrševanje dobave elektrike tožniku, kar predstavlja nedopustno ravnanje tožene stranke.
elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje
Ni izkazana nedopustnost ravnanja toženke glede vložitve ovadbe, nato je pomanjkanje enega izmed štirih elementov odškodninskega delikta narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka proti prvi toženki.
oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo
Oproščena stranka, ki je izgubila pravdo, je obsojena, da mora povrniti stroške nasprotni stranki, če ta tako zahteva. Oproščena stranka je namreč oproščena le tistih stroškov, ki jih mora trpeti sama vnaprej, ne pa tistih, ki jih mora glede na izid pravde plačati svojemu nasprotniku. Kot je pravni interes skupna predpostavka za dopustnost vsake tožbe, tako je pravni interes tudi skupna predpostavka vsakega pravnega sredstva in seveda tudi pritožbe. Če pritožnik pravnega interesa za vložitev pritožbe nima, ker se odločitev sodišča sploh ne nanaša nanj, se pritožba kot nedovoljena zavrže.
obnova postopka - nov dokaz - pravočasnost predloga - dovoljenost
Čeprav je 30 dnevni rok iz 6. točke 1. odstavka 423. člena ZPP/77 zamujen, je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, če je vložen v roku 30 dni po vročitvi odločbe višjega sodišča.
Predlog za obnovo postopka ni dovoljen, če je kot nov dokaz predloženo zasebno izvedensko mnenje, ki bi lahko bilo pridobljeno in predloženo že v prejšnjem postopku na prvi stopnji.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki presega normalne meje
Pritožba tožeče stranke prav opozarja, da sodišče svojo odločitev opira na posplošeno trditev, pri tem pa si lege nepremičnine ni ogledalo, v tej smeri pa dejanskega stanja tudi ni raziskalo. Da leži sporna nepremičnina v urbanem okolju, ni odločilen in edini kriterij, saj je potrebno ugotoviti vse posebnosti okolja in same nepremičnine ter njen namen, hkrati pa upoštevati, da imajo spremembe okolja kot posledica ekonomskega in tehnološkega razvoja, na katere se je človek posebno v mestnih okoljih moral prilagoditi, določene meje, posebno kadar gre za posege v ravnotežje v naravi in posledično v človekovo bivalno okolje.
sklep o domiku - plačilo kupnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
V sklepu o domiku nepremičnine kupcu določbe o plačilu kupnine niso potrebne. Sam zakon določa, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji. Če kupec v tem roku ne bo položil kupnine, bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo.
Računi kot enostranska listina ene stranke (tožnika) sami po sebi ničesar ne povedo o izjavnem ravnanju druge stranke, potrebnem za nastanek obligacijske zaveze. Račun je (običajno) le posledica neke obveznosti, npr. plačila kupnine, nikoli pa njen vzrok.
ZOR člen 84, 148, 148/1, 262, 262/1, 567, 570, 600, 84, 148, 148/1, 262, 262/1, 567, 570, 600.
zakupna pogodba - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odločilna dejstva
Ker je prvostopno sodišče izhajalo iz neustrezne materialnopravne podlage, kot zgornje premise, tudi ni, in na to pritožba v celoti pravilno opozarja, ugotavljalo tistih odločilnih dejstev, ki bi jih bilo dolžno ugotavljati, če bi se do obligacijskopravnega razmerja med pravdnima strankama uvodoma pravilno opredelilo. Zaradi navedenega iz dejstev, ki jih je izpodbijana sodba opredelila kot odločilna, ne more slediti materialnopravni zaključek, da tožena stranka ni dolžnik vtoževane terjatve.
Na namen obtoženih da sta vedela, da je mamilo - heroin, ki sta ga prevažala in s tem prenašala v svojem avtomobilu namenjen nadaljnji prodaji, je moč sklepati iz dejstev o njegovi količini in tega da obtoženca nista zasvojenca z mamili, kljub temu da te okoliščine v zagovorih nista priznala.
oprostilna sodba - razlogi za oprostitev obtožbe - obdolžitev
Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, če je glede posameznih očitkov iz zasebne tožbe uporabilo različne oprostilne razloge (utemeljenost verjeti, nedokazanost,
izjave pri opravljanju uradne dolžnosti brez namena zaničevanja).
stroški stečajnega postopka - odredba - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom
Merila, določena v Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur. l. RS, št. 37/94 in 37/95), ki se uporabljajo kot podlaga za odmero nagrade stečajnemu upravitelju, pri odmeri nujnih stroškov niso uporabljiva niti pravno upoštevna, pač pa je uporabljiv in pravno upošteven le specificiran in dokazno podprt - dokumentiran zahtevek oziroma predlog stečajnega upravitelja (primerjaj komentar k 83. členu ZPPSL - Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, in smiselno drugi odstavek 163. člena ZPP/99). Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor stečajnega upravitelja zoper svojo odredbo. S tem je odločilo o ugovoru stečajnega upravitelja s sklepom, zoper katerega ni pritožbe (glej drugi odstavek 14. člena ZPPSL). Ker ne gre za odločitev sodišča o pravicah ali obveznostih udeležencev stečajnega postopka niti stečajnega upravitelja in ker tudi ne gre za akt sodišča, ki bi bil izvršljiv in bi lahko postal formalno ali materialno pravnomočen, je bilo treba pritožbo zavreči (1. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZPPSL).
Ob napovedi pritožbe nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo. Če stranka ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu se šteje, da je stranka napoved pritožbe umaknila kljub temu, da sama zatrjuje, da jo zaradi neplačila takse pritožbe ne umika. Presumpcija umika pritožbe velja po samem zakonu glede na 2. in 3. odst. 497. čl. ZPP in tega določila stranka, ne more spremeniti z navedbo, da pritožbe ne umika.