Sodišče prve stopnje mora neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ, poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožbo je utemeljena, če je v primeru neutemeljenega ugovora (neobrazložen) sklep o izvršbi razveljavilo v delu, kjer je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se odloča v pravdnem postopku, in pritožbeno sodišče tak sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi.
Primerno socialno stanovanje v smislu določbe 5. odst. 53. čl. SZ je stanovanje, ki je primerno finančnim zmožnostim tistega, ki za dosedanje stanovanje ni bil sposoben plačevati najemnine in stroškov. Zato takega stanovanja ni mogoče enačiti s primernim stanovanjem v smislu določbe 5. čl. SZ.
ZIP člen 32, 32/6, 32, 32/6. ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
stroški postopka - stroški
V skladu z določbo šestega odstavka 32. člena ZIP (enako kot ustrezno določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Citirana določba, torej kriterij neutemeljene povzročitve stroškov, se nanaša na vse stroške izvršilnega postopka in ga je zato treba uporabiti tudi pri odločanju o stroških ugovornega in pritožbenega postopka.
V primeru, da banka cedira zavarovalnici terjatev iz kreditne pogodbe, je prevzemnik upravičen terjati dolžnika tudi glede zapadlih pogodbenih obresti.
elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje
Ni izkazana nedopustnost ravnanja toženke glede vložitve ovadbe, nato je pomanjkanje enega izmed štirih elementov odškodninskega delikta narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka proti prvi toženki.
ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Glede na to, da dolžnica izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo 3. odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Naročnik in izvajalec se lahko dogovorita tudi za fiksno ceno izdelka, npr. 720,00 SIT za tekoči meter kleparskega izdelka. Resničnost dogovora o ceni, pa se lahko dokazuje tudi z izvedencem, ki lahko oceni realno vrednost izdelka.
Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 17, 19.
izpolnitev denarne obveznosti
Sporočilo o obremenitvi, ki predstavlja enega izmed izvodov naloga za obračun, ne dokazuje izvršitve finančne transakcije upniku. Gre namreč za izvod, s katerim nalogodajalec spremlja izvršitev obračuna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena med pravdima strankama dne 7.1.1997, sporazumno razvezana konec maja 1997, da pa prav ta pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Povzeti razlogi, ki naj bi opredeljevali pravno in dejansko podlago vtoževanega zneska, si med seboj nasprotujejo. Izpodbijane sodbe zato ni moč preizkusiti.
pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji
Sograditelj zgradbe, ki jo zgradi na podlagi predhodno sklenjenega medsebojnega dogovora originarno pridobi (so)lastninsko pravico na zgradbi. Podlaga za pridobitev (so)lastnine ni dogovor o skupni gradnji temveč ustvaritev nove stvari.
Vprašanje, kdaj pride tožena zavarovalnica v zamudo s svojo izpolnitvijo, je potrebno presojati po določbi 919. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
sklep o domiku - plačilo kupnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
V sklepu o domiku nepremičnine kupcu določbe o plačilu kupnine niso potrebne. Sam zakon določa, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji. Če kupec v tem roku ne bo položil kupnine, bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo.
Tožeča stranka pri besedilu objavljenih oglasov, besedila naročenega oglasa ni le priredila, temveč ga je tako spremenila, da ni moč sklepati, da opravljena storitev sploh še ustreza naročeni. Tako se izkaže, da je zmotna presoja, da je ostala bistvena vsebina petih objavljenih oglasov nespremenjena in s tem povezana ugotovitev o izpolnitvi obveznosti, tj. opravi naročene storitve.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, če je sodišče 1. stopnje oprlo krivdorek izpodbijane sodbe glede udeležbe obtoženca, ki jo je ves čas trajanja kazenskega postopka zanikal, samo na obremenilna zagovora soobtožencev, v katerih sta tega obtoženca izrecno obremenila kot sostorilca. Tak zagovor formalno sicer ni dokaz, ima pa dokazno vrednost in ga je na takšen način mogoče uporabiti ne glede na to, da drugih obremenilnih dokazov ni bilo (izpovedbe prič, zapisnik o zasegu vzetih stvari).
Le če pride do spora o obsegu vloženih sredstev v pravne osebe iz 8. in 9. člena ratificirane pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško med Slovensko razvojno družbo (SRD) in Hrvatskim fondom za privatizacijo (HFP), je za takšen spor pogodbenic dogovorjena mednarodna arbitraža v konkretni zadevi, zato določbe o dogovorjeni arbitraži niso upoštevne, saj ne teče spor med SRD-om in HFP-om.
oprostilna sodba - razlogi za oprostitev obtožbe - obdolžitev
Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, če je glede posameznih očitkov iz zasebne tožbe uporabilo različne oprostilne razloge (utemeljenost verjeti, nedokazanost,
izjave pri opravljanju uradne dolžnosti brez namena zaničevanja).
Ob napovedi pritožbe nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo. Če stranka ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu se šteje, da je stranka napoved pritožbe umaknila kljub temu, da sama zatrjuje, da jo zaradi neplačila takse pritožbe ne umika. Presumpcija umika pritožbe velja po samem zakonu glede na 2. in 3. odst. 497. čl. ZPP in tega določila stranka, ne more spremeniti z navedbo, da pritožbe ne umika.
stroški stečajnega postopka - odredba - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom
Merila, določena v Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur. l. RS, št. 37/94 in 37/95), ki se uporabljajo kot podlaga za odmero nagrade stečajnemu upravitelju, pri odmeri nujnih stroškov niso uporabljiva niti pravno upoštevna, pač pa je uporabljiv in pravno upošteven le specificiran in dokazno podprt - dokumentiran zahtevek oziroma predlog stečajnega upravitelja (primerjaj komentar k 83. členu ZPPSL - Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, in smiselno drugi odstavek 163. člena ZPP/99). Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor stečajnega upravitelja zoper svojo odredbo. S tem je odločilo o ugovoru stečajnega upravitelja s sklepom, zoper katerega ni pritožbe (glej drugi odstavek 14. člena ZPPSL). Ker ne gre za odločitev sodišča o pravicah ali obveznostih udeležencev stečajnega postopka niti stečajnega upravitelja in ker tudi ne gre za akt sodišča, ki bi bil izvršljiv in bi lahko postal formalno ali materialno pravnomočen, je bilo treba pritožbo zavreči (1. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZPPSL).
Podlago za presojo, ali namestitev navedenih igralnih avtomatov v najeti poslovni prostor v konkretnem primeru pomeni njegovo uporabo v nasprotju z najemno pogodbo, nudijo v prvi vrsti določila same pogodbe o najemu poslovnega prostora v objektu na Zaloški 69 v Ljubljani, ki je bila sklenjena dne 15.11.1992. Pri presoji tega vprašanja je treba razlikovati med posli, ki jih sme opravljati tožena stranka kot gospodarska družba po določbah ZGD, to je posli, ki jih družba opravlja v okviru registrirane dejavnosti (3. odst. 4. čl. ZGD), in drugimi posli, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (4. odst. 4. čl. ZGD), ter tistimi posli, ki jih sme opravljati v najetem poslovnem prostoru v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe tega poslovnega prostora. Posli, ki jih sme tožena stranka opravljati v najetem poslovnem prostoru, morajo zadostiti dvem zahtevam. Poleg tega, da gre za posle, ki jih sme družba opravljati po 4. čl. ZGD, morajo ti posli ostati v okviru pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. To pomeni, da sme tožena stranka v najetem poslovnem prostoru opravljati le tiste posle, izmed poslov, ki jih sme opravljati po 4. čl. ZGD, ki ne pomenijo prekoračitve pogodbeno dogovorjenega namena uporabe najetega poslovnega prostora. V nasprotnem primeru namreč izpolni vse zakonske znake razloga za odpoved najemne pogodbe iz 1. alinee 28. člena ZPSPP.