ZFPPod člen 30, 31, 31/2-2,32, 34, 34/3. ZSReg člen 37. ZGD člen 580, 580/1, 580/2.
izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev z ZGD
Pritožbeno sodišče preizkusi sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve po ZGD (in o zavrnitvi ugovora subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa) po stanju ob izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar ni mogoče upoštevati šele pritožbi priložene popolne priglasitve za vpis uskladitve v sodni register.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36a, 36f, 103, 36a, 36f, 103.
odpravnina - sporazum o odpovedi odpravnini
Po določbah ZDR delodajalec odloča o delavčevih pravicah in obveznostih s pismenim sklepom, tudi v primeru odpravnine po 36.a členu ZDR, saj zakon ne predpisuje ustnega dogovora ali sporazuma.
Ker je bila delavcu pravica do odpravnine določena v sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ki je postal dokončen, bi se lahko delavec tej pravici odpovedal le s pisnim sporazumom. Zato sodišče ne upošteva navedb tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
Če so sporne rolke pri toženi stranki na konsignaciji, potem med pravdnima strankama ni mogla biti sklenjena prodajna pogodba, katere bistveni element je cena, ki naj bi bila zaračunana toženi stranki s spornim računom (prim. trditve, povzete v 1. in 3. alineji zgoraj). Okoliščine, povzete v 2. alineji, pa bi lahko bile predmet nekega tretjega dogovora, ki bi spredaj omenjena dogovora spremenil in po katerem bi zatrjevana obveznost vračila spornih rolk prešla v denarno obveznost. O kakšnem takšnem dogovoru pa tožeča stranka ni trdila ničesar.
Tožena stranka bi bila dolžna prodati tožnici stanovanje, na katerem je ta imela stanovanjsko pravico. Ker to ni mogoče, saj je bilo to stanovanje prodano drugemu imetniku stanovanjske pravice, je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti in prodati prvemu stanovanju enakovredno stanovanje. Pri tem tožeči stranki ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ji ga je v zvezi s privatizacijo stanovanj naložil zakonodajalec.
Prvostopno sodišče je nadaljevalo postopek s toženo stranko, ki jo je označilo s "K. 8, Ljubljana" in zoper njo ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi vpogledanega računa tožeče stranke in naročilnice tožene stranke. Račun in naročilnica ne dajeta opore za navedeni zaključek prvostopnega sodišča. Račun tožeče stranke (dokaz A1) je namreč naslovljen na "K 8, Sa.Te.Ing d.o.o. Ljubljana." Enako izhaja iz naročilnice (dokaz A3). Izpodbijani izrek se zato pokaže kot nerazumljiv in v nasprotju z vsebino
Pravilo o realizaciji pogodbe pogodbeni stranki preprečuje, da bi se sklicevala na neobstoj ali neveljavnost pogodbe samo zato, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki.
ZIZ člen 55, 102, 102/1, 102/1-1, 55, 102, 102/1, 102/1-1.
ugovor dolžnika - omejitev izvršbe - ugotovitvena odločba ustavnega sodišča
1/ S sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-339/98, z dne 14.10.1998 (Ur. l. RS 72/98) je bilo začasno zadržano izvrševanje 1. in 2. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Omenjeno začasno zadržanje pa je prenehalo veljati z izdajo odločbe št. U-I-339/98, z dne 21.1.1999 (Ur. l. RS št. 11/99), s katero je v postopku za oceno ustavnosti nekaterih določb ZIZ Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je določba 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ v nasprotju z ustavo, kolikor ne določa, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Omenjena odločba ustavnega sodišča je ugotovitvena odločba in z njo zakonska določba 102. člena ZIZ ni bila odpravljena ali razveljavljena. Zato se do odprave ugotovljene protiustavnosti takšna zakonska določba uporablja še naprej. 2/ Situacija, za katero je ustavno sodišče odločilo, da ZIZ ni v skladu z ustavo, bi bila podana le, če bi dolžnik preživljal otroke ali druge osebe za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Dolžnik pa takšnih okoliščin niti ne zatrjuje.
Sodišče odloča v pravdnem postopku v mejah postavljenih zahtevkov, če je bil prvotni tožbeni zahtevek med postopkom spremenjen in se je postopek nadaljeval z obravnavo spremenjenega tožbenega zahtevka, sodišče pa je z odločbo odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku, ni odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka in je bistveno kršilo pravila postopka.
V skladu z točko f pojasnila k tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) mora upnik ob vložitvi predloga za izvršbo poleg takse za predlog v višini 800 točk, kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 12.000,00 SIT, plačati še takso za sklep o izvršbi, ki znaša še dodatnih 12.000,00 SIT. Upnik je tako pravilno obračunal in tudi plačal sodno takso za predlog in sklep o izvršbi v znesku 24.000,00 SIT.
Ker gre za stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (5. odst.
38. člena ZIZ), mu je potrebno priznati stroške plačila sodnih taks v priglašeni višini 24.000,00 SIT.
Institut prenehanja obveznosti zaradi nemožnosti izpolnitve je mogoče uporabiti le v primeru, ko je uničena ali poškodovana individualno določena stvar kot predmet obveznosti.
Ker je glede na določbo 2. odst. 399. čl. ZKP pritožba zoper odločitev izvenobravnavnega senata, opredeljenega v 6. odst. 25. čl. ZKP, dovoljena samo izjemoma in sicer tedaj, kadar tako določa zakon, sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki se je pritožil zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ta zavrnil njegov predlog za dopolnitev preiskave, saj zakon takšne pritožbe ne dopušča. Njega pritožbo je zato zavrglo kot nedovoljeno.
Izvensodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, naj bi bila sklenjena 25.5.1999, izpolnjena pa 24.6.1999, tj. po izdaji izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje zato ni moglo upoštevati ne sklenitve ne izpolnitve izvensodne poravnave. In ker pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje glede na stanje, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, teh okoliščin tudi ni moč upoštevati v pritožbenem postopku.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 154, 154/1, 154/2, 173, 174.
služenje vojaškega roka - športa igra - odgovornost
Igranje rokometa, četudi v okviru športnega dne med vojaškim usposabljanjem, ne more predstavljati nevarne dejavnosti in ni podana domneva vzročnosti za tožnikovo škodo po določbi 173. čl. ZOR.
Že iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da je obdolženec oškodovancema lažno prikazal kakšne podatke, ki bi pomembno vplivali na vrednost prodanih delnic, pač pa naj bi jim lažno navajal številne okoliščine, ki bi lahko predstavljale elemente kaznivega dejanja goljufije in ki z vrednostjo delnic nimajo nobene zveze. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obdolženca obtožbe za kaznivo dejanje po členu 236 oprostilo ter v razlogih sodbe tudi pravilno navedlo, da ob izostanku opisov za pridobitev protipravne premoženjske koristi kot elementa kaznivega dejanja goljufije, kaznivega dejanja samo ni moglo opredeliti po členu 217 KZ, ker bi s tem prekoračilo obtožbo.
sklep - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - izvršilni naslov - davek - zemljiškoknjižna listina
Neuspešna prisilna izterjava zoper dolžnika v davčnem postopku ne vpliva na obstoj dolgovnega seznama zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, na podlagi katerega upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, predlogu pa priloži zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja dolžnikova lastnina.