Zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali namesto že dovoljenih sredstev) ima dolžnik pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ni izreklo stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila potem, ko je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja zapustitve oškodovanke v prometni nesreči brez pomoči.
Kazenske odgovornosti obdolženca, ki je pred leti preko gozdne ceste napeljal jekleno vrv, dobeline 10 mm, da bi na ta način preprečil vožnjo drugim osebam, ne da bi jo ustrezno zavaroval, ne more ekskulpirati dejstvo, da je do nezgode ml. ošk. prišlo na godzni cesti, ki je njegova last.
KZ člen 89. ZKP člen 373, 483, 483/1, 373, 483, 483/1.
dejansko stanje - kršitev kazenskega zakona
Če sodišče 1. stopnje z zaslišanjem prič zanesljivo ugotovi datum storitve kaznivega dejanja, od katerega je odvisna možnost izreka kazni mladoletniškega zapora, je dejansko stanje tudi glede tega pogoja zanesljivo ugotovljeno. Zato izrečena kazen mladoletniškega zapora ne more pomeniti kršitve kazenskega zakona.
Čeprav je dokazni postopek pokazal, da je v ravnanju obdolženega zaznati z zakonom določene znake kaznivega dejanja grdega ravnanja, v danem primeru obd. ravnanje ni šteti za kaznivo dejanje saj mu oškodovančevo početje zmanjšuje težo, posledice pa so neznatne, torej gre za dejanje majhnega pomena.
Ker se stečajni upnik v prijavi terjatve niti na naroku za preizkus prijavljenih terjatev ni skliceval na izvršilni naslov, je stečajni senat pravilno napotil stečajnega upnika na začetek postopka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve (namesto da bi stečajno upraviteljico napotil na začetek postopka za ugotovitev njenega neobstoja).
denarna renta - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - aktivna legitimacija
Do denarne rente zaradi nezmožnosti za delo ali trajno povečanih poatreb je upravičen le neposredni oškodovanec. Ni pa mogoče priznati rente tretjemu, ki ga neguje.
ZPP (1977) člen 277, 277/2, 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2, 277, 277/2, 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2. ZDR člen 36f, 36f. ZTPDR člen 84, 84.
izbira kandidata - sodno varstvo
84. člen ZTPDR določa, da ima oseba, ki meni, da je bil po objavi oz. razpisu izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, ali da je bil drugače prekršen postopek za izbiro prijavljenih kandidatov, pravico do ugovora v 15 dneh od sprejetja sklepa o izbiri kandidata. V primeru, če delodajalec ne izbere nobenega kandidata, glede na navedeno določbo sodno varstvo ni zagotovljeno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDSS člen 4, 4. ZTPDR člen 49, 50, 51, 52, 72, 49, 50, 51, 52, 72.
pobotni ugovor - zapadlost terjatve
Če tožena stranka ni ugotovila terjatve po 72. členu ZTPDR (odškodninske odgovornosti delavca), taka terjatev še ni zapadla ter se ne more uveljavljati v pobotnem ugovoru.
Zakon o pokojninskem zavarovanju člen 62, 64, 234, 234/1, 234/1-2. Zakon o invalidskem zavarovanju člen 62. ZUP člen 249, 249/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 205, 205/1, 218.
V času, ko se je tožnica upokojila (leta 1962), so bili po določbi 62. člena takrat veljavnega Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/57), v zvezi z 62. členom Zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 49/58) zavarovanci pri izračunavanju pokojninske osnove za odmero pokojnine razvrščani v zavarovalne razrede glede na povprečni mesečni znesek plač, ki so ga dobili v obdobju dela. Pokojninska osnova je predstavljala znesek, ustrezen odstotkom povprečnega mesečnega zneska plač, predpisanega za določen zavarovalni razred, v katerega so bili zavarovanci razvrščeni po v naprej določeni tabeli. Ker je bil najvišji zavarovalni razred, do katerega je bilo mogoče zavarovance razvrstiti, odvisen od strokovne izobrazbe, ki je bila potrebna za delo na delovnem mestu, in ne od dejanske izobrazbe, ki jo je zavarovanec sicer imel, je za ugotovitev višine pokojninske osnove pomembno, na katero delovno mesto je bil zavarovanec formalno razporejen.
ZPIZ člen 3, 181, 289. ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1, 277, 277/1, 279, 279/1, 279/3, 394. ZPP člen 358, 358-4. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 23, 24, 35. Zakon o oboroženih silah 399. ZDSS člen 14, 14/1, 36, 36/1, 36/3.
Pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki se kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. člen ZPIZ) po določbi 181. člena ZPIZ odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj. Po svoji naravi so občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih civilnega prava. Zato glede obrestovanja velja določba 1. odstavka 279. člena ZOR. Zakonite zamudne obresti se od teh terjatev priznajo od dneva vložitve tožbe, ne pa že od dneva zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska.
Pri ugotovljenem uspehu v pravdi je potrebno upoštevati, da je tožena stranka dolžna poleg neto plače izplačati tudi davke in prispevke od bruto plač, kar pomeni, da je tožeča stranka uspela s celotnim bruto, ne le neto zneskom.
Kolektivna pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 2, 2/2, 2/4, 39. ZDSS člen 22. ZDR člen 36b, 36c, 36c-4, 36d, 36e, 36e/2. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - posebne kategorije delavcev - delavka - nepreskrbljen otrok
Kriterij "nepreskrbljeni otrok" je treba razlagati v smislu 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši po polnoletnosti dolžni preživljati svoje otroke, v kolikor se redno šolajo. Ker je tožena stranka v postopku reševanja presežnih delavcev navedeni kriterij preširoko razlagala s tem, da je za nepreskrbljenega otroka štela tudi polnoletnega brezposelnega otroka, ki se ne šola, je bila tožeča stranka nezakonito opredeljena kot presežna delavka.
SKPGd člen 13, 13/13. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2, 196, 199, 339, 339/1. ZDR člen 36f. ZJSRS-C člen 19. ZPPSL člen 51, 106, 106/1, 160, 160/2. ZGD člen 371, 394.
sosporniška intervencija
Sosporniška intervencija po 202. členu ZPP/99 ni možna, če se pravni učinek sodbe ne razteza tudi na intervenienta. V individualnem delovnem sporu, v katerem zahteva delavec izplačilo odpravnine po 36. f. členu ZDR, ker mu je prenehalo delovno razmerje v postopku prisilne poravnave zaradi finančne reorganizacije, Jamstvenemu skladu RS ni mogoče priznati statusa enotnega sospornika na strani tožnika in zavezati toženo stranko k plačilu zneska, ki ga je JSRS že izplačal delavcu kot odpravnino po Zakonu o Jamstvenem skladu RS (eno minimalno plačo po zadnji alinei 19. člena ZJSRS). Jamstveni sklad lahko vstopi v pravdo kot navadni sospornik, ker se pravni učinek sodbe med delavcem in delodajalcem ne razteza tudi na intervenienta, saj ni mogoče niti po zakonu niti po naravi pravnega razmerja rešiti spora samo na enak način tako za delavca - tožnika, kot za Jamstveni sklad RS.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 55, 58, 55, 58.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - odtujitev denarja iz blagajne
Če delavec v okviru svojih nalog posluje z denarjem, je potrebno strožje presojati disciplinske kršitve v zvezi s prisvajanjem denarnih sredstev delodajalca. Zato znesek 5.000,00 SIT ne more predstavljati manjšega zneska, še posebej ob upoštevanju, da je ta znesek predstavljal neto dnevni izkupiček.
ZFPPod člen 30, 31, 31/2-2,32, 34, 34/3. ZSReg člen 37. ZGD člen 580, 580/1, 580/2.
izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev z ZGD
Pritožbeno sodišče preizkusi sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve po ZGD (in o zavrnitvi ugovora subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa) po stanju ob izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar ni mogoče upoštevati šele pritožbi priložene popolne priglasitve za vpis uskladitve v sodni register.
Zakon o industrijski lastnini daje pravice, ki izvirajo iz blagovne znamke, le upravičencem, to pa so nosilci blagovne znamke, prijavitelji in licenčni upravičenci. Poleg tega priznava pod točno določenimi pogoji iz 100. člena pravico do tožbe tudi (zgolj) uporabnikom znaka, vendar ne proti drugim uporabnikom istega ali podobnega znaka, pač pa le proti legitimiranim nosilcem blagovne znamke.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžniku za trditve, da ni pasivno legitimiran, ker fakture, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, ne glasijo nanj, ni bilo treba predložiti dokazov, saj se je skliceval na dokaze, ki so že v spisu. Ugovor je zato obrazložen.