Tožena stranka tožniku neutemeljeno odreka pravico do restituiranja s škodnim ravnanjem povzročenega stanja, saj je prav to namen t.i. popolne odškodnine v pomenu določbe 190. člena ZOR - tudi če gre za ekvivalenco kot obliko odškodnine za gmotno škodo, katere obseg je determiniran z višino stroškov, potrebnih za vzpostavitev takšnega gmotnega položaja oškodovanca, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru oporekal višini terjatve. Trdil je, da se izterjevani znesek ne ujema s podatki po njegovi dokumenaciji. Hkrati z ugovorom je sodišču predložil tudi vso dokumentacijo, ki jo ima v zvezi s poslovanjem z upnikom in z njo podkrepil svoje ugovorne navedbe, da "podatki niso točni" in da se znesek dolga ne ujema. Ker je navedel pravno pomembna dejstva in predložil dokaze, je ugovor moč šteti za obrazložen.
Ni potrebno, da je zakonska zveza nevzdržna za oba zakonca, da se ta razveže. Dovolj je, da je nevzdržna za enega izmed zakoncev in ta zakonec lahko zahteva razvezo zakonske zveze.
Iz zemljiškoknjižnega izpiska ne izhaja to, kar se trdi v predlogu. Predlagatelj bi moral dokazati, da je razdružitev do drugega solastnika že opravljena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju in višini terjatve. Slabo finančno stanje na katerega se sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično.
izvršilni postopek - ugovor zoper sklep - neutemeljen ugovor
V primeru ugovora zoper sklep o predhodni odredbi se smiselno uporabljata 2. odst. 54. čl. in 3. odst. 58. čl. ZIZ. Zato se ugovor, za katerega sodišče prve stopnje oceni, da je neutemeljen, odstopi višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodbe ni mogoče izpodbijati. Listino bi morala tožeča stranka predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 189, 189/1, 189/1-3, 189, 189/1, 189/1-3.
nasprotje v izreku sodbe - bistvena kršitev - nasprotna tožba
Če sodišče obravnava tožbo in nasprotno tožbo skupaj, ostaneta tožbena zahtevka samostojna. Sodiče z eno odločbo (sodbo) izda dve sodbi o dveh tožbenih zahtevkih. Zato ne moremo govoriti, da je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju, če sodišče najprej zavrne zahtevek za ugotovitev služnosti, nato pa ugodi zahtevku iz nasprotne tožbe in to služnost ukine. Take sodbe ni mogoče razveljaviti zaradi bistvene kršitve postopka.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva, ki so pomembna za odmero odškodnine in tožniku za utrpele škodne posledice prisodilo pravično denarno odškodnino, ki je vsklajena tudi z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo drugim oškodovancem, s primerljivimi škodnimi posledicami.
ZPP člen 22, 22/1, 22, 22/1. ZMZPP člen 49, 49/1, 49, 49/1.
mednarodna pristojnost - pristojnost
Sodišče na dogovor strank o pristojnosti ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Po uradni dolžnosti pazi le na svojo mednarodno pristojnost.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Iz dolžnikovih ugovornih navedb smiselno izhaja, da upnik del ni opravil v skladu z dogovorom (pogodbo). Dokazov v zvezi z zatrjevanim t.i. negativnim dejstvom pa dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Trditev dolžnika, da upnik "del ni opravil" tako zadostuje, da je ugovor moč šteti za obrazložen.
Za uporabo določbe 1. odst. 775. člena ZOR je potrebna soglasno izražena volja obeh strank, na eni strani odločitev komisionarja, da blago obdrži zase in na drugi strani privolitev komisionarja.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL03010
ZGD člen 359, 363, 367, 436, 436/1, 438, 438/1, 439. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/1, 181, 181/2, 339, 339/1.
izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka
"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.
ZOR člen 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/1, 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/1.
upniška zamuda
Po določbi 2. odstavka 310. člena ZOR je upnik dolžan sprejeti tudi delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima poseben interes, da jo odkloni. Če prejem plačila odkloni neutemeljeno, pride v upniško zamudo, kar ima za posledico prenehanje teka obresti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL21696
KZ (1977) člen 100, 100/1, 100/2, 19. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje posilstva - spolno nasilje
Prvostopenjsko sodišče je obtoženca oprostilo obtožbe, da naj bi poskušala prisiliti oškodovanko k spolnemu občevanju. V dvomu je ostalo glede njunega namena, vendar pa njunega ravnanja, to je vse uporabe sile proti oškodovanki, vključno z odpenjanjem hlač in da je šel eden od obdolžencev z roko oškodovanki za hlače, ni ocenjevalo v sklopu z drugimi dokazi zlasti z izpovedbo oškodovanke, ki ves čas trdi, da je prepričana, da jo hočeta posiliti, že na začetku dogajanja pa sta jo vprašala, "komu bo dala". Zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in je prišlo do razveljavitve sodbe.
Če je bil ukrep navideznega nakupa izvršen dvakrat, vendar v roku iz odredbe preiskovalnega sodnika, je potrebno njegovo zakonitost ocenjevati po tedaj veljavnem ZKP. Šele po noveli ZKP, ki je ta ukrep uredila bistveno drugače, je mogoče z eno odredbo državnega tožilca dovoliti samo en navidezni nakup. V času oprave dveh navideznih nakupov te omejitve ni bilo, zato so veljavni dokazi vse listine, ki izhajajo iz obeh navideznih odkupov.
Če upnik nima listine, primerne za vpis lastninske pravice na dolžnico, sodišče v tem primeru izvršilni predlog ne zavrne, ampak dodeli upniku primeren rok za vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnico.