S sklicevanjem na pogodbena določila, ki so po določbi 69. člena ZTLR nična, pritožnica kot tretja ne izkazuje za verjeten pravni naslov za pridobitev lastnine, s tem pa tudi ne za obstoj pravice na predmetu izvršbe, ki bi le-to preprečevala.
Tožnika sta v pretepu utrpela obtolčenine glave, obtolčenine nosu in obtolčenine ter raztrganino zgornje ustnice. Drugotožnik je imel napram prvotožniku kratkotrajnejše in manj intenzivne telesne bolečine, zato je prvotožniku iz tega naslova priznano 100.000,00, drugotožniku pa 70.000,00 SIT. Plačilo denarne odškodnine za strah, duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, za skaženost ter za razžalitev dobrega imena in časti pa glede na izpovedbe obeh tožencev in izvedensko mnenje ni osnovano.
Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, če prvo sodišče potem, ko ponovno odloča o zadevi, v kateri je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo, se sklicuje na razloge sklepa pritožbenega sodišča.
legitimacija - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če dolžnik obrazloženo ugovarja plačilu terjatve, se postopek nadaljuje v pravdnem postopku. V takem primeru sporni račun, ki ga je izdala tožeča stranka v okviru svoje dejavnosti, sam po sebi v pravdnem postopku nima dokazne teže o zatrjevanem pogodbenem razmerju med strankama.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti
Spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT, so po določbah ZPP tako imenovani spori majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). V postopku v sporih majhne vrednosti se mora, zato da bi postopek čimpreje končal, dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji. V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, sodbe se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP (1977) člen 142, 142/1, 142/2, 142, 142/1, 142/2.
sklep o izvršbi - osebna vročitev - pravočasnost ugovora
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil postopek vročanja opravljen v skladu z 2. odst. 142. člena ZPP/77. Poleg tega pa iz povratnice izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu, kjer dolžnik že vsaj od leta 1992 nima prijavljenega stalnega bivališča. Ker obstaja dvom, da je bil sklep o izvršbi dolžniku res vročen že 12.05.1999, točnega datuma vročitve pa ni moč ugotoviti, je potrebno šteti za resnične dolžnikove navedbe, da je ugovor vložil takoj, ko je sklep o izvršbi prejel.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neutemeljen.
Za obstoj kaznivega dejanja priviligirane oblike tatvine iz II. odst. 211. čl. KZ morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost ukradene stvari majhna in da se je storilec hotel prilastiti stvar prav takšne vrednosti. Ker je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zmotno ugotovilo, da sta si oba obtoženca hotela prilastiti prav avtoradio oškodovanca, ker je s tem bil vreden več kot 50.000,00 do 60.000,00 SIT, čeprav sta ga kasneje nameravala prodati in si iz izkupička nabaviti heroin, je sodišče druge stopnje pritožbi državnega tožilca ugodilo in izpodbijano, oprostilno sodbo razveljavilo.
ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
predujem - stroški
V sklepu o naložitvi plačila predujma za stroške do začetka stečajnega postopka mora sodišče opredeliti, katera procesna dejanja bodo po njegovem prepričanju potrebna do predlaganega začetka stečajnega postopka in približno oceniti predvidene stroške.
ZTLR člen 13, 14, 13, 14. ZPP (1977) člen 196, 196/1, 196/1-1, 201, 196, 196/1, 196/1-1, 201.
nujno sosporništvo - solastniki kot nujni sosporniki
Solastniki niso v nedeljivi skupnosti, zato nimajo položaja nujnih enotnih sospornikov (201. člen ZPP/77), marveč materialnih sospornikov (1. točka 196. člena ZPP/77).
Najemnik, ki je brez odobritve lastnika kot najemodajalca usposobil poslovne prostore za opravljanje svoje dejavnosti, za katero jih je najel, je upravičen do povrnitve najnujnejših izdatkov za tako usposobitev.
Če pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbene očitke dokazni oceni sodišča prve stopnje, ker iz razlogov izpodbijane sodbe ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo eni izmed zaslišanih prič, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni moč preizkusiti.
ZPP člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZOR člen 192, 192/1, 192, 192/1.
odškodnina za negmotno škodo - vezanost na kazensko sodbo
V pravdnem postopku se lahko ugotovi tudi deljena odgovornost po določbi 1. odst. 192. čl. ZOR. Toženec zato v pritožbi utemeljeno graja sodbo, ker se s tem sploh ni ukvarjala, kljub temu, da je že v odgovoru na tožbo in ves čas postopka ugovarjal sokrivdo tožnika, češ da je ta močno vinjen za šankom v gostilni začel s prepirom in nato povzročil pretep.
Določba 158. člena ZPP se nanaša na procesni položaj, ko tožnik tožbo dejansko umakne, kadar pa je postopek končan zaradi fikcije umika, jo je mogoče uporabiti analogno, če so za to izpolnjeni pogoji in t.j. da je dejanski stan v bistvu enak kot pri resničnem umiku tožbe.
Ker sta stranki pogodbe o ustanovitvi služnosti jasno zapisali, da se nanaša ustanovljena služnost na določeno parcelno številko in zemjiškoknjižni vložek, sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlog za vpis služnostne pravice zavrnilo zato, ker v pogodbi o ustanovitvi služnosti ni opisana kultura služečega zemljišča in točna izmera.
ZPP člen 117, 117/4, 120, 120/1, 117, 117/4, 120, 120/1.
vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožena stranka ni v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za odgovor na tožbo ni istočasno tudi odgovorila na tožbo, kar je procesna predpostavka za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je treba njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči.
ZKP člen 370, 370-4, 374, 374/1, 370, 370-4, 374, 374/1.
izrek zapora ali pogojne obsodbe
Ker zaradi preteklega kaznovanja zaradi mnogo hujšega kaznivega dejanja zoper premoženje velja obtoženec za specialnega povratnika ter ob tem podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil celo v času pogojnega odpusta večkrat obravnavan zaradi kršitev javnega reda in miru, izrek pogojne obsodbe za novo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ, ni na mestu. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožencu izreklo 5-mesečno zaporno kazen.
Če stranka vloži podpisano pritožbo z navedbo, zoper katero sodbo jo vlaga, ne navede pa, v katerem delu in iz katerih razlogov sodbo izpodbija, sodišče prve stopnje takšno pritožbo pošlje sodišču druge stopnje, to pa jo v delu, v katerem stranka ni uspela, preizkusi glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.