Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala, naj ji tožena stranka plača zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za pridobitev teh zneskov in je tožena stranka lahko vedela, da je zneske pridobila brez podlage. Stališče, da je pravna podlaga za plačilo zamudnih obresti na davčni dolg za čas pred izvršljivostjo odmerne odločbe odpadla šele z dnem, ko je bila odmerna odločba odpravljena, je pravno zmotno. Ravno tako materialnopravno ni pravilno stališče, da lahko v primerih, ko je bil pridobitelj v času pridobitve pošten, prikrajšana stranka zahteva plodove in obresti šele od dne vložitve zahtevka, četudi je pridobitelj že pred tem postal nepošten.

Določba petega odstavka 502. člena ZGD-1, ki ureja pravico družbenika do izplačila vrednosti poslovnega deleža, je v primeru pogodbenega izstopa kogentna v tem smislu, da je z družbeno pogodbo ni mogoče povsem izključiti in je družbeniku odvzeti. Takšna določba, ki bi pravico družbeniku odvzela, bi bila nična. Poleg tega, da družbenikove pravice do izplačila ne sme izključiti, je ne sme niti omejiti do te mere, da bi družbenik dobil izplačano tako nizko vrednost svojega deleža, da bi bil s tem njegov izstop praktično onemogočen, saj iz družbe ne bi mogel izstopiti, ne da bi bil pri tem v znatni meri prikrajšan za svoj premoženjski vložek.

Če družbena pogodba omogoča pogodbeni izstop, lahko za izstop določi drugačen način oziroma nižje ali višje izplačilo vrednosti poslovnega deleža. Pri tem lahko avtonomno določi tudi merila, ki so podlaga za izračun ocenjene vrednosti tega deleža, tako, kot jih v konkretnem primeru določa družbena pogodba tožene stranke. S tem v pravice izstopajočega družbenika ne posega, saj mu še vedno zagotavlja povrnitev njegovega kapitalskega vložka v družbo, hkrati pa mu ponuja dodatno obliko izstopa poleg izstopa na podlagi tožbe zoper družbo.