KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007642
ZKP člen 340, 340/2, 420, 420/2. KZ člen 220. URS člen 29.
pravice obrambe - dokazni postopek - branje zapisnikov o izpovedbah prič - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba zaupanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič, oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007659
ZKP člen 100, 354, 371, 371/1-9, 371/1-11, 395, 420, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 191. ZJRM-1 člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – nasilje v družini – prekršek – nasilno in drzno vedenje - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Pri kaznivih dejanjih nasilja v družini je praviloma podana določena kontinuiteta ravnanja storilca oziroma ponavljajoča se ravnanja, ki lahko preidejo v vzorec obnašanja oziroma ravnanja v družini.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – samovoljnost - opis kaznivega dejanja
Za presojo, ali je kaznivo dejanje samovoljnosti storjeno, mora biti pravica (ali domnevna pravica), ki naj bi si jo obdolženec samovoljno vzel, v opisu dejanja konkretno opredeljena. Šele taka konkretizacija opisa omogoča zaključek ali je obsojenec tako pravico dejansko imel (oziroma je le mislil, da jo ima) in ali je šlo za samovoljno vzetje take pravice.
ZKP člen 372, 372-4. KZ-1 člen 325, 325/1. PZ člen 3.
kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev - ogrožanje posebnih vrst javnega prometa – ladijski promet
Pojem
ladijski promet ni
izrecno definiran niti v Pomorskem zakoniku, niti v KZ-1, vendar na podlagi jezikovne razlage
lahko predstavlja le promet z ladjami. S tem je zakonodajalec zarisal polje kaznivosti 325. člena KZ-1, in sicer tako, da v njegov okvir sodi protipredpisna plovba ladij, ne pa tudi plovba čolnov in drugih manjših plovil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007629
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4. KZ člen 234a, 234a/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – poslovna goljufija
Iz besedila določbe 234.a člena KZ je jasno razbrati, da se zgolj za storilca zahteva pogoj opravljanja gospodarske dejavnosti, medtem ko se za drugo pogodbeno stranko oziroma drugo osebo, ki jo storilec preslepi, ta pogoj ne zahteva. Ali tudi ta oseba opravlja gospodarsko dejavnost, za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno.
MEDVOJNI PROCESI - POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007633
ZKP člen 372, 372-1. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih - opis kaznivega dejanja
Obsojenec je bil spoznan za krivega, da je bil odločen idejni nasprotnik in sovražnik narodnoosvobodilnega gibanja, predsednik Rupnikovega podpornega odbora in „Zimske pomoči“, da je bil eden izmed vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma..., kar vse predstavlja status in zato ne more biti kaznivo oziroma ne more predstavljati izvršitve kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007789
URS člen 34, 35, 39. EKČP člen 10. ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 158, 159.
kršitev kazenskega zakona - razžalitev - obrekovanje - svoboda izražanja - varstvo časti in dobrega imena - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni
Sodišči z izrekom nepogojne kazni zapora za kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanja nista nesorazmerno posegli v obsojenčevo pravico do svobodnega izražanja, saj gre v obravnavanih okoliščinah le še za dejstvo uporabe, celo zlorabe sposobnosti in možnosti obsojenca, da se izraža preko družbenih omrežij z namenom javnega podajanja negativnih vrednostnih sodb o zasebnem in intimnem družinskem življenju zasebnih tožilcev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007628
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Sodišče lahko v kazenskem postopku ugotavlja posamezne osebnostne lastnosti obdolženca, od izvedenca psihiatra oziroma psihologa pa ni mogoče pričakovati odgovora, ali je obsojenec na splošno po svoji osebnostni strukturi sposoben oziroma absolutno nesposoben storiti kaznivo dejanje, ki se mu očita.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007645
ZKP člen 334, 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – dokazni postopek – zasliševanje prič - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - davčna zatajitev - večja premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neplačilo DDV, DMV in okoljske dajatve za mesece, ki jih je pritožbeno sodišče izločilo iz opisa kaznivega dejanja, ne presega velike premoženjske koristi oziroma 50.000,00 EUR, ki je kot objektivni pogoj kaznivosti določena pri kaznivem dejanju davčne zatajitve. Zato posamezni dejstveni opisi predstavljajo le znake prekrškov. Interpretacija, ki bi preko seštevka vrednosti iz posameznih dejanj omogočala pretvorbo prekrškov v kaznivo dejanje, bi presegla okvir dovoljene razlage določb Kazenskega zakonika in bi bila obsojencu v škodo.
Kadar ni okoliščin, ki bi nakazovale, da je pravnomočna sodna odločba o dodelitvi mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo oziroma o določitvi stikov v nasprotju z največjimi koristmi otroka, sodišča protipravnost odvzema mladoletne osebe lahko v zadostni meri utemeljijo s sklicevanjem, da je ravnanje v nasprotju s pravnomočno sodno odločbo. Predpostavlja se, dokler se ne izkaže drugače, da pravnomočna sodna odločba temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.
Dolžnost sodišča druge stopnje, da ugotavlja določene kršitve po uradni dolžnosti, ne odvezuje vlagatelja, da na kršitve, ki se uveljavljajo v zahtevi za varstvo zakonitosti, opozori že v pritožbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007674
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 135, 135/1. KZ-1B člen 135, 135/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grdo ravnanje kot (dotedanja) alternativna izvršitvena oblika ogrožanja varnosti po KZ-1 je po novem drugem odstavku 135. člena KZ-1B uvrščeno med kvalificirane načine izvršitve kaznivega dejanja grožnje, z enako kaznijo kot do tedaj. Novela KZ-1B zato s spremembo naslova in besedila člena ne vpliva na dokončanje postopkov, ki že potekajo, po določbah, kot so veljale pred novelo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - dejanje majhnega pomena
Odsotnost škodljivih posledic pri kaznivem dejanju, ki sodi med kazniva dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, sama po sebi ni okoliščina, ki bi lahko zmanjšala pomen ogroženosti varovane vrednote v smislu uporabe instituta dejanja majhnega pomena. Pri tem dejanju se ščiti spolna integriteta otroka, ki spolnosti kot pomebnega dela življenja še ne razume, ter se na ta način zagotavlja skladen razvoj otroka.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - surovo ravnanje - lahka telesna poškodba - načelo konsumpcije
Kazenski zakonik pri alternativnih oblikah kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja uporablja nedovršno obliko vendar pa navedeno še ne pomeni, da dejanja ni mogoče storiti z enkratnim ravnanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007596
ZKP člen 149b, 371, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 240, 240/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
V konkretni zadevi izvedba ukrepa po 149.b členu ZKP ni nesorazmerno posegla v ustavno zagotovljene pravice obsojenca do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov: zbrani podatki so se nanašali na točno določeno osebo, točno določeno časovno obdobje in na točno določeno komunikacijsko sredstvo – mobilni telefon (osredotočenost ukrepa), v času izdaje odredbe za ukrep po 149b. členu ZKP in pridobitve podatkov pa so že obstajali utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obsojenec z že znanimi in s še neznanimi sostorilci izvršil kazniva dejanja zatajitve finančnih obveznosti in ponarejanja listin.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil obsojenec za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 spoznan za krivega tako s sodbo III K 1212/2013 kot s sodbo III K 32676/2013, zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ki je podana, če je bila stvar že pravnomočno razsojena).
ZKP člen 372, 372-3, 372-4. KZ-1 člen 7, 54, 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost zakona – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – ponarejanje listin
Obsojenec je izvršil triindvajset kaznivih dejanj ponarejanja listin, deloma pred uveljavitvijo KZ-1, deloma pa po njej. Sodišče prve stopnje je ne glede na to vsa dejanja opredelilo po KZ, torej po zakonu, ki v času storitve nekaterih od teh ni bil več v veljavi. In ker KZ-1 glede tega kaznivega dejanja ni milejši od KZ, bi se moral za vsa dejanja uporabiti zakon, ki je veljal v času njihove storitve.
Vrhovnemu sodišču je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom v ugotovitve sodišča, da sta obdolženca na nepremičnini odstranila provizorično, začasno, prosto prestavljivo žičnato ograjo ter prosto prestavljiva otroška igrala, pri čemer so te ugotovitve odločilne za presojo, ali je šlo za premične stvari ali sestavne dele nepremičnine in s tem za presojo, ali je zasebni tožilec glede teh dejanj upravičeni tožilec.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007562
ZKP člen 354, 354/2, 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nastanek lahke telesne poškodbe ni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, ki je storjeno z izvršitveno obliko grdega ravnanja. Značilnost te izvršitvene oblike je, da storilec oškodovancu poleg strahu oziroma občutka ogroženosti, povzroči še fizične bolečine, kot so na primer udarci, praske, odrgnine, ki pa ne dosegajo praga lahke telesne poškodbe.