pogojna obsodba – izrek pogojne obsodbe storilcu, ki prizna krivdo
S posebno določbo petega odstavka 58. člena KZ-1 je zakonodajalec dopustil omilitev siceršnjih pogojev za izrek pogojne obsodbe za tiste primere, ko storilec prizna krivdo po obtožnem aktu ali sklene sporazum z državnim tožilcem. Možnost njenega izreka je omejil na kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj pet let zapora, kar pomeni, da jo je mogoče izreči za vsa kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo, nižjo od pet let zapora, torej tudi za kazniva dejanja s predpisano kaznijo najmanj treh let zapora (drugi odstavek 58. člena KZ-1) in tudi za kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo enega leta zapora (za kakršno je šlo tudi v obravnavanem primeru).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007740
ZKP člen 105, 285a, 285a/3-5. KZ-1 člen 57, 74.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – priznanje - kršitev kazenskega zakona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - samovoljnost – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjskopravne koristi – pogojna obsodba s posebnim pogojem
Ob izreku pogojne obsodbe sodišče oceni ali za njen izrek zadošča splošen pogoj iz drugega odstavka 57. člena KZ-1 ali pa je treba določiti še dopolnilne, posebne pogoje, ki jih kot utrditev opozorila lahko sodišče določi zato, da bi pogojna obsodba dosegla svoj cilj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007735
ZKP člen 75, 372, 372-5, 374, 420, 420/5.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – individualizacija kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – menjava zagovornika
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje vsebinsko z argumenti uveljavljati kršitev zakona (procesnega ali materialnega), ki jo uveljavlja kasneje v zahtevi, ne glede na dejstvo, da je pritožbo vložil drug zagovornik, kot vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih
Samovoljna odstranitev in prevara, kar je navedeno v opisu dejanja (v izreku obnovljene sodbe), ne konkretizira nobene izmed inkriminacij, navedenih v prvem odstavku 15. člena UVS o vojaških kaznivih dejanjih.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije, v obliki kot se očita obsojencu, je dokončano, ko zaradi goljufivega ravnanja storilca za drugo stranko nastane premoženjska škoda. V obravnavanem primeru je škoda banki nastala, ker ločitvena pravica banke v stečajnem postopku ni bila priznana zaradi ravnanja obsojenca, ki je zastavljeni stroj odsvojil tretji osebi. Lastna aktivnost oškodovane banke, ki je svojo terjatev do obsojenčeve družbe kasneje odstopila tretji osebi, pridobiteljici zastavljenega stroja, in bila s strani te osebe delno poplačana, pomeni ravnanje oškodovanca po dokončanju kaznivega dejanja.
Zastaranje kazenskega pregona se šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, čeprav se v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo oziroma korist, in se je storilec zavedal ali hotel, da nastane taka posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007687
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - pravice obrambe - izvajanje dokazov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev – dokaz resnice
Za kaznivo dejanje razžalitve bo šlo praviloma takrat, kadar kdo o kom izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakšno koli drugo obliko negativne sodbe o njem, pri čemer bo trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da jo je ravno zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati (v obravnavanem primeru je obsojenec objavil fotografije s komentarji, ki vsebujejo besedico „kreten“).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007691
ZKP člen 285c, 371, 371/2, 372, 372-3, 445. KZ-1 člen 90, 91, 91/4. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do nepristranskega sojenja - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Četrti odstavek 91. člena KZ-1 določa, da se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007713
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 134.
pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona - ugrabitev
Kaznivo dejanje po 134. členu KZ-1 je dokončano z ugrabitvijo, če je ta storjena z namenom prisiliti ugrabljeno osebo (ali koga drugega), da nekaj stori (opusti ali trpi). Daljši čas trajanja ugrabitve ni odločilen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007707
URS člen 29, 29-3. ZKP člen 18, 329, 329/4, 371, 371/2. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – kršitev kazenskega zakona – žaljiva obdolžitev – raznašanje trditev – dokaz resničnosti
Z zavrnitvijo dokaznega predloga obrambe je bila obsojenki kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist, saj je bila onemogočena pri dokazovanju, da je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost zatrjevanega.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno z raznašanjem stori, kdor raznaša tuje trditve (raznašanje lastnih žaljivih obdolžitev je še vedno le zatrjevanje).
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - nepremoženjska korist - opis kaznivega dejanja – namensko kaznivo dejanje
Nepremoženjske koristi v kazenskopravnem smislu na splošno ne gre omejiti le na nepremoženjske pravice.
V obravnavani zadevi pa je treba ugotoviti, da le pripisovanje oziroma delovanje z namenom pripisovanja zaslug za izvedbo določenega projekta ne predstavlja konkretizacije zakonskega znaka nepremoženjske koristi, če se storilcu nadalje ne očita še, da bi si tako pridobil oziroma da je imel namen pridobiti si določeno drugo korist, kot na primer izboljšanja, ugodnosti, privilegije, prednosti pred drugimi osebami ipd.
Kaznivega denarja pranja denarja ni brez tako imenovanega predikatnega kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja pranja denarja ne more, s tem ko naj bi izvrševal zakonske znake predhodnega kaznivega dejanja, hkrati tudi prati denarja.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - goljufija
Oškodovanci so obsojencu denar izročili izključno zaradi njegovega zatrjevanja, da ga bo vložil v posel trgovanja s tujimi valutami in obsojenec je zakonske znake goljufije izpolnil že s tem, ko po prejemu denarja tega ni položil na ta trgovalni račun.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007762
ZKP člen 427.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – odločba o kazenski sankciji
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati oziroma se nanj sklicevati v zahtevi za varstvo zakonitosti. V 427. členu ZKP je zgolj določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti, pojavi tak dvom. Če takega dvoma ni, in Vrhovno sodišče ga v konkretni zadevi ni ugotovilo, sodišče tudi ni dolžno razlagati (kljub obširnim navedbam zagovornika o dejanskem stanju v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se na ta člen sklicuje), zakaj ne.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007766
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 213, 314.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje v razlogih sodbe - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – stek kaznivih dejanj – izsiljevanje - povzročitev splošne nevarnosti – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev - obseg preizkusa
Kriminalna količina poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja ne more biti vsebovana v kriminalni količini kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, saj gre pri prvem za delovanje zoper točno določeno osebo, pri kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti pa sta obsojenca sprožila eksplozijo, ki je ogrozila življenje in premoženje več oseb, pri čemer natančnega obsega škode zaradi narave eksplozije nista mogla predvideti. Odnos konsumpcije med obravnavanima kaznivima dejanjema ni podan tudi zaradi različnih objektov kazenskopravnega varstva.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2, 501. KZ člen 25, 27, 126, 126/5-2, 244. KZ-1 člen 7, 75, 75/5, 99, 99/10-2, 240.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - zloraba položaja ali pravic - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - gospodarska dejavnost - uporaba milejšega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju - storilec - sostorilstvo – pomoč – posebno kaznivo dejanje (delictum proprium) - odvzem premoženjske koristi – način odvzema premoženjske koristi
„Oblast nad dejanjem“ in „bistveni prispevek k dejanju“ za ugotovitev sostorilstva ne zadoščata, če oseba nima lastnosti, ki jo za storilce zahteva zakon. Pri pravih posebnih kaznivih dejanjih „oblast nad dejanjem“ ne more biti odločujoči kriterij za opredelitev sostorilstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007717
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/2, 384. KZ-1 člen 70a, 191, 299.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev – zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev - kršitev kazenskega zakona – nasilje v družini – zakonski znaki kaznivega dejanja – maščevanje uradni osebi – opis kaznivega dejanja – pravice obrambe - odločba o kazenski sankciji – obvezno psihiatrično zdravljenje
Zgolj dejstvo, da je oškodovanec sodnik enega izmed okrajnih sodišč z območja okrožnega sodišča, na katerem se bo opravljala preiskava, ne pomeni konkretne okoliščine, ki bi lahko vzbujala dvom o nepristranskosti sojenja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007673
ZKP člen 6, 6/1, 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1. KZ-1 člen 209, 209/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - uporaba slovenskega jezika v postopku - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo prvega odstavka 6. člena ZKP, ker ni zagotovilo prevoda dveh listinskih dokazov, na katera je oprlo razloge sodbe, vendar ta kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe. Obsojenec je namreč vsebino teh listin v celoti razumel, saj gre za dokumentacijo, ki jo je vsakodnevno uporabljal pri svojem delu ter jo celo sam pripravljal.