kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – nadaljevano kaznivo dejanje
V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historičen dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na pozneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007888
ZKP člen 420, 420/5. KZ-1 člen 31, 31/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dopustnost – pogoj za vložitev zahteve - izčrpanje pravnih sredstev - samovoljnost - pravna zmota – kršitev kazenskega zakona
Pritožnik mora v pritožbi konkretno navesti pomanjkljivosti sodbe in vsako pritožbeno trditev obrazložiti s konkretnimi dejstvi. Ne zadostuje, da se sklicuje na svoje navedbe v prejšnji pritožbi.
Od storilca, ki delno pozna pravno pravilo, je utemeljeno pričakovati, da mora in more svoje znanje pravil dopolniti.
kršitev kazenskega zakona – razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – namen zaničevanja – svoboda izražanja – javna oseba
Navedbe so zasebnega tožilca lahko prizadele, lahko jih je dojel tudi kot žaljive, vendar pa iz njihove vsebine ni razviden namen zaničevanja, ki je predpogoj, da se kaznivo dejanje storjeno po tisku po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 lahko opredeli kot protipravno.
kršitev kazenskega zakona - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – nadaljevano kaznivo dejanje – ne bis in idem – res iuidicata
Za dejanja, inkriminirana pod točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje, sploh ni mogoče tvoriti nadaljevanega kaznivega dejanja. Teza zagovornika, da bi moral obsojenec za ta dejanja biti oproščen obtožbe, ker je bil za istovrstna kazniva dejanja tudi v prejšnjem sojenju oproščen, ker mu ni bilo mogoče očitati naklepa, ni pravilna: 1) ker ne gre za situacijo ne bis in idem v zvezi s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja in 2) ker tudi takrat, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje nedokazanost posameznih dejanj (faktov) nadaljevanega kaznivega dejanja nima učinka res iudicata za ostala dokazana dejanja. Dejanske ugotovitve glede obstoja enega dogodka, se ne morejo raztezati po nekem procesnem avtomatizmu na vprašanje obstoja drugih dogodkov - dejanj, ki bi sodila v konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje razžalitve - razžalitev v tisku - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen zaničevanja - svoboda izražanja - javna oseba
Navedbe so zasebnega tožilca lahko prizadele, lahko jih je dojel tudi kot žaljive, vendar pa iz njihove vsebine ni razviden namen zaničevanja, ki je predpogoj, da se kaznivo dejanje storjeno po tisku po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 lahko opredeli kot protipravno.
Četudi je poskus kaznivega dejanja pranja denarja inkriminiran kot dokončano kaznivo dejanje, velja tudi v tem primeru določba prvega odstavka 34. člena KZ-1, ki določa, da gre za poskus šele z začetkom izvrševanja naklepnega kaznivega dejanja. To pomeni, da mora storilec z objektivnim, navzven vidnim ravnanjem (vsaj) začeti izvrševati znake kaznivega dejanja in ne zadošča njegova odločitev, da bo storil določeno kaznivo dejanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007865
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1, 371/2, 445. KZ-1 člen 209.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - nova dejstva in dokazi v pritožbi – obvestilo o seji pritožbenega senata - poneverba
Le zatrjevanje obsojenca, da se je branil z molkom (kar je sicer njegova pravica in izhaja iz četrte alineje 29. člena Ustave), ne pomeni, da lahko obdolženec šele v pritožbenem postopku navaja dokaze, čeprav za podajo dokaznih predlogov, seveda z utemeljitvijo relevantnosti izvedbe dokaza, ali pa za predložitev listin v spis v zvezi z obrambo pred obtožbo, ni bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje nobenih objektivnih ovir.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog -- zakonski znaki kaznivega dejanja - proizvodnja - količina - konoplja
Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje prepovedane droge po 186. členu KZ-1 že iz zakonskega znaka „proizvodnja“ izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s pridelavo, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.
V določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje ne bo zadostovalo za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal.
Poslovodstvo družbe tudi v primeru izjemno oteženih pogojev poslovanja ne sme iskati ustreznih, za družbo ugodnih poslovnih odločitev z neupoštevanjem oziroma kršenjem veljavne zakonodaje.
V obravnavanem primeru opisa dejanja iz izreka sodbe ni mogoče razlagati po njegovih posameznih delih (izrečene besede in nakazan udarec), temveč je treba tako konkretizirano ravnanje obsojenca obravnavati kot celoto, ki je v skupnem učinku pomenila uresničitev zakonskega znaka resne grožnje, storjene na način grdega ravnanja.
Ugotovljeno dejansko stanje še daje dovolj trdno podlago za uporabo instituta sostorilstva, saj naj bi osumljenec skupaj z bratom oškodovanko ne le ogovoril in stal poleg nje, temveč naj bi med soosumljenčevim poskusom ropa tudi stražil.
Kaznivo dejanje prikrivanja je trenutno kaznivo dejanje oziroma kaznivo dejanje stanja - dokončano je z nastankom prepovedanega stanja kot posledice, vzdrževanje protipravnega stanja (posest stvari) pa ni del kaznivega dejanja.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - dokaz resničnosti - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Spolno udejstvovanje posamezne osebe lahko sodi v najintimnejšo sfero osebnega življenja posameznika in v takšnem primeru brez privolitve posameznika ni dovoljeno objavljati ničesar. Vendar to ne velja absolutno, temveč je treba pri presoji vprašanja, v katero sfero zasebnega življenja posameznika spada posamezni primer njegovega spolnega udejstvovanja, upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti vprašanje, ali je posameznik v zvezi z njegovim spolnim udejstvovanjem upravičeno (legitimno, razumno) pričakoval varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007800
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1. ZZZDR.
obrazložitev sodbe - nasilništvo - nasilništvo v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družina
Kazenskopravni pojem družine kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva je lahko tudi širši od pojma družine, kot ga opredeljuje sedaj veljavni ZZZDR. Odločilno je zgolj dejansko razmerje skupnega življenja in bivanja članov takšne socialne skupnosti, ki je po svojih osnovnih značilnostih podobna zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti. Ugotovitev obstoja takšne skupnosti je rezultat vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera.
Pri kaznivih dejanjih ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 ni mogoče tvoriti konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, saj gre za kazniva dejanja zoper pravni promet, torej dejanja, pri katerih primarni objekt kazenskopravnega varstva predstavlja pravni promet, ne pa premoženje.
Dokazov informacijske narave sodišče ni dolžno izvajati.