• Najdi
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>
  • 581.
    VSRS Sklep II DoR 239/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068905
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - premoženjska škoda zaradi kršitve pogodbe - kršitev kreditne pogodbe - odstop od kreditne pogodbe - predčasna zapadlost terjatve - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 582.
    VSRS Sklep II DoR 246/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068904
    ZPP člen 367, 367/2, 443, 443/1, 458, 458/8.
    predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V konkretni zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v višini 810,00 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V sporih majhne vrednosti ni revizije (osmi odstavek 458. člena ZPP), zato je ni mogoče dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Predlog tako ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
  • 583.
    VSRS Sklep I R 89/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068709
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec sodišča kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
    V konkretnem primeru je bila tožnica zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru in je ohranila stike z zaposlenimi tega sodišča. Gre za organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kopru, ki je pristojno za sojenje v konkretni zadevi. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Kopru s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Kopru ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja.

    Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Enako velja tudi za prostorsko povezanost. Gre namreč za večji sodišči, zato ni nujno, da se je tožnica pri svojem delu in ob obiskih intenzivneje srečevala tudi z zaposlenimi Okrožnega sodišča v Kopru. Tega toženka tudi ne navaja.
  • 584.
    VSRS Sklep I R 92/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068883
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sedež in prebivališče pravdnih strank - načelo ekonomičnosti - ugoditev predlogu
    Ker imajo vsi tožniki stalno prebivališče prijavljeno v Ljubljani in se v Ljubljani nahaja tudi stanovanjska hiša, v zvezi s katero poteka spor zaradi stroškov upravljanja in vzdrževanja je očitno, da bo postopek s petnajstimi tožniki s stalnim prebivališčem v Ljubljani lažje, hitreje in z nižjimi stroški postopka izpeljati pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
  • 585.
    VSRS Sklep II DoR 190/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00068708
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ODZ člen 1460-1464, 1477.
    predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje nepremičnine - izredno priposestvovanje - zavrnitev predloga

    Predlog se zavrne.

  • 586.
    VSRS Sklep II Ips 7/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS00069761
    OZ člen 416, 921, 929, 948. SPZ člen 66, 66/2, 72. ZPP člen 318, 318/1, 351, 380, 380/2, 383.
    premoženjsko zavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovalni interes - zavarovanje na tuj račun - razlaga splošnih pogojev - upravičenec po zavarovalni polici - skupna lastnina - kolektivna terjatev - nedeljiva terjatev - zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče - nesklepčnost tožbenega zahtevka - sodba presenečenja - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija - ugoditev reviziji

    Ker je terjatev, katere plačilo zahteva v obravnavani zadevi tožnica od toženke, nedeljiva kolektivna terjatev, tožnica kot skupna lastnica zavarovalnega interesa, ne glede na to, da je premijo iz zavarovalne pogodbe plačala sama, ne more uresničevati samostojno, torej v svojem imenu in za svoj račun in posledično ne more samostojno izvrševati (črpati) pravic iz zavarovanja. Sodišči nižjih stopenj sta spregledali ureditev nedeljivih terjatev iz drugega odstavka 416. člena OZ in (posledično) nista pravilno uporabili določila prvega odstavka 929. člena OZ in 20. člena Splošnih pogojev poslovanja. Tožnica bi morala tožbeni zahtevek v skladu z drugim odstavkom 416. člena OZ oblikovati tako, da bi od toženke zahtevala izpolnitev obveznosti za račun vseh skupnih lastnikov oziroma polog zavarovalnine pri sodišču.

  • 587.
    VSRS Sklep I R 118/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068885
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - čistilka sodišča kot stranka v postopku - svaštvo stranke z uslužbencem pristojnega sodišča - vpisničarka - ugoditev predlogu
    Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti sicer presojati strogo, a je okoliščina, da sta tako druga nasprotna udeleženka, kakor tudi snaha nasprotnih udeležencev zaposleni na krajevno pristojnem sodišču, tehten razlog za delegacijo, saj ta okoliščina lahko v očeh zunanjega opazovalca zbudi dvom v nepristranskost sojenja.
  • 588.
    VSRS Sklep II DoR 167/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00069352
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 50, 50/1.
    predlog za dopustitev revizije - posojilna pogodba - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 589.
    VSRS Sklep I R 123/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068710
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - ugoditev predlogu
    Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu sicer ne sodi v množico najmanjših sodišč v državi. Gre za srednje veliko sodišče. Ob dodatni okoliščini, da je toženka ne le strojepiska na tem sodišču, marveč da deluje prav na civilno pravnem oddelku tega sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.
  • 590.
    VSRS Sklep II DoR 254/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068907
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIKS člen 145.
    predlog za dopustitev revizije - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vezanost pravdnega sodišča na oprostilno kazensko sodbo - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 591.
    VSRS Sklep I R 103/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068495
    ZPP člen 19, 19/2, 22, 25, 25/2.
    spor o pristojnosti - nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti - prepozen odgovor na tožbo - prepozen ugovor - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
    Prepozna vloga je procesno neupoštevna. Čim je tako, ima Okrajno sodišče v Ljubljani prav, ko zatrjuje, da je podan položaj, kakor da bi se sodišče po uradni dolžnosti izreklo za krajevno in stvarno nepristojno. Ker je tako, Okrožno sodišče v Murski Soboti ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno.
  • 592.
    VSRS Sklep II Ips 50/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00069760
    OZ člen 45, 191, 192, 342.
    zastarana terjatev - izpolnitev naturalne obligacije - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe - zahtevek za vračilo - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - obstoj dolga - nepopolno dejansko stanje - condictio ob causam finitam - dopuščena revizija - ugoditev reviziji

    Določbe 191. člena OZ, ki vsebuje pravilo, kdaj se ne more zahtevati vrnitve, in izjemi od tega pravila, ni mogoče uporabiti, če gre za zastarano terjatev (192. člen OZ). Vrnitev plačanega zastaranega dolga je mogoča le, če stopnja (pri)sile ustreza pravnemu standardu iz 45. člena OZ.

  • 593.
    VSRS Sklep I R 113/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068880
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
    Vrhovno sodišče ocenjuje, da zgolj dejstvo, da je bila dolžnica dalj časa zaposlena na sodišču, ki obravnava zadevo, v kateri je stranka v postopku, ne pomeni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi.
  • 594.
    VSRS Sklep II DoR 169/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00069355
    ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a. OZ člen 198.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - odsotnost pravne podlage - privolitev v prikrajšanje - obrazloženost sodne odločbe - pravica do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 595.
    VSRS Sklep II DoR 176/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00068897
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
    predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor) - ekstradicijski pripor - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - dopuščena revizija
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali je odločitev glede višine nepremoženjske škode, ki je nastala tožniku, pravilna.
  • 596.
    VSRS Sklep II DoR 178/2023
    19.7.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00068908
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 394, 394/6.
    predlog za dopustitev revizije - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - ponarejena listina - vpis v zemljiško knjigo - pomoten vpis - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 597.
    VSRS Sklep XI Ips 7572/2018
    13.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00070060
    ZKP člen 423, 423/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - procesne predpostavke - pravni interes - zavrženje
    Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena tudi v primeru odreditve pripora na podlagi drugega odstavka 307. člena ZKP zaradi očitnega izmikanja glavni obravnavi. Po drugi strani pa opozarja na obstoj pravnega interesa, ki je nujna predpostavka za dopustnost vsakega pravnega sredstva, vključno z zahtevo za varstvo zakonitosti. Podmena pri tem je, da bi vlagatelj s pravnim sredstvom uspel in abstracto, ko bi torej obtoženec po utemeljenem pravnem sredstvu prišel v ugodnejši pravni položaj od položaja, ko pravnega sredstva ne bi vložil.
  • 598.
    VSRS Sodba I Ips 28114/2021
    13.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00069024
    KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 70, 70/1, 70/4. URS člen 29, 29/3.
    obvezna formalna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - učinkovita obramba - dokazni predlog
    Pravica do obrambe s pomočjo zagovornika je bistven element pravice do poštenega sojenja, saj se s formalno obrambo obdolžencu zagotavlja enakopravnost z nasprotno stranko – državnim tožilcem. Vendar zgolj postavitev zagovornika še ne pomeni avtomatsko, da je izpolnjena zahteva po učinkoviti obrambi. Formalno obrambo lahko ovirajo različne okoliščine, med drugim tudi zagovornikovo izmikanje obveznostim. Kadar postavi zagovornika, je sodišče je dolžno reagirati na njegovo neučinkovitost oziroma nestrokovnost takrat, kadar je ta očitna (primeroma, če zagovornik v postopku sploh ni aktiven ali opusti ključno procesno dejanje, pa tega ni mogoče pripisati taktiki obrambe ali (nenamerno) šibki argumentaciji) oziroma kadar je na neučinkovitost utemeljeno opozorjeno. Nestrinjanje z načinom formalne obrambe, ki jo je sodišče v celoti zagotovilo, ne more pomeniti kršitve pravice do učinkovite obrambe v kazenskem postopku.
  • 599.
    VSRS Sodba XI Ips 34311/2023
    13.7.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00069019
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-2.
    pripor - priporni razlog - koluzijska nevarnost - vplivanje na priče

    Samo okoliščina, da naj bi določene osebe skupaj z obdolžencem sodelovale pri izvrševanju kaznivega dejanja in da zato obstaja (teoretična) možnost, da bi obdolženec vplival nanje, sama po sebi ne zadošča za obstoj koluzijske nevarnosti. Prav tako pa je v sodni praksi sprejeto tudi stališče, da okoliščina, da določena oseba s svojimi izjavami obdolženca obremenjuje, še ne predstavlja razloga, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati na konkretno nevarnost, da bo obdolženec nanjo na prostosti vplival.

  • 600.
    VSRS Sodba I Ips 47610/2015
    13.7.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00068650
    KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3.
    zloraba prostitucije - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - izkoriščanje prostitucije - zakonski znak kaznivega dejanja
    V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča je iz niza odločb v zvezi z razlago zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe prostitucije razvidno utrjeno stališče, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja pri tem kaznivem dejanju bistveno, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb. Vprašanje, ali je podano izkoriščanje prostitucije, je dejansko vprašanje, ki ga je potrebno presojati na podlagi v postopku ugotovljenih okoliščin. Kot prepovedano se šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih in poseg v pravico do spolne samoodločbe. Višina protipravne pridobljene premoženjske koristi ni zakonski znak tega kaznivega dejanja. Izkoriščanje prostitucije ni dopustno, zato tudi ni mogoče sprejeti stališča, da se organizacija in vodenje prostitucije drugih obravnava kot običajna, dopustna gospodarska dejavnost. Zaradi tega zaslužka organizatorjev prostitucije ni mogoče presojati s podjetniškega vidika. Če bi bila dejavnost organiziranja prostitucije v Sloveniji dopustna in pravno urejena, bi izvajalke te dejavnosti (prostitutke) bile pred izkoriščenjem s strani delodajalca zaščitene s področno zakonodajo. Ob izostanku pravne ureditve, ki bi urejala razmerje med prostitutko in osebo, ki skrbi za njeno prostituiranje, pri nas dejavnosti prostitucije ni mogoče primerjati z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi.
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>