Za ugoditev ugovoru zoper začasno odredbo, izdano v postopku za nasprotno izvršbo po razveljavitvi oz. spremembi v kolektivnem delovnem sporu sklenjene sodne poravnave, ki je bila nadomeščena z novo sodno poravnavo med istima strankama, ne zadošča zgolj dejstvo, da nasprotna dolžnica ni pristopila k sodni poravnavi. Učinek tega dejstva je treba namreč presojati po procesnih pravilih iz določb 38. do 60. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Ker sodišče prve stopnje zaradi nejasno formuliranega premoženjskopravnega zahtevka le tega ni prisodilo oškodovancu, bi moralo ob ugotovitvi, da je natančno ugotovilo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi ob storitvi kaznivega dejanja poneverbe po čl. 245/I KZ in dejstva, da je oškodovanec obtožencu zaradi poplačila dela terjatve odtegnil zadnji osebni dohodek v znani višini, v preostalem delu obtožencu odvzeti premoženjsko korist. Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožencu odvzelo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Če ima delavec izvršilni naslov (sodbo), po kateri bi ga bil delodajalec dolžan vrniti na delo, pa slednjega ne stori, lahko upnik - delavec vloži predlog po 233. členu ZIZ ne glede na to, ali ima izvršilni naslov, po katerem bi lahko izterjal zneske mesečnih plač, ali ne.
Pritožnik zatrjuje, da ni dolžnik pač pa tretji, ki ima na predmetu izvršbe - zarubljenem osebnem avtomobilu - pravico, ki preprečuje izvršbo, zaradi česar vlaga ugovor tretjega zoper rubež (pravilno zoper sklep o izvršbi). Nobenega dvoma ni, da je (najmanj) s stopnjo verjetnosti izkazal lastništvo osebnega avtomobila, predmeta izvršbe, saj glede tega prilaga dokaz in sicer račun za to osebno vozilo, ki se glasi na njegovo ime.
Za samo posest pravice je pomembno, da ima posestnik še vedno namen stvar uporabljati, ni pa nujno, da mora posestnik takšno pravico neprenehoma izvrševati.
UZITUL člen 14, 14/2, 14, 14/2. SZ člen 117, 117/2, 117, 117/2. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2, 2/2, 2, 2/2.
vojaško stanovanje
Če aktivna vojaška oseba v službi JLA (na ozemlju Srbije) ni mogla pravočasno podpisati izjave o prestopu v TO, ima kljub temu možnot, da v skladu s 14. čl. Ustavnega zakona na izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, pod določenimi pogoji odkupi kadrovsko stanovanje, čeprav na dan uveljavitve stanovanjskega zakona v njem ni stanoval in ni imel stanovanjske pravice.
ZZZDR člen 79, 129, 79, 129. ZPP člen 338, 338/2, 338, 338/2.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - zmožnost zavezanca
V zvezi s pritožbenimi trditvami v spisu ni dovolj podlage za ugotovitev, da ima tožnica višje dohodke kot toženec in da je tako glede na ugotovljene potrebe otroka dolžna prispevati za preživljanje hčerke preživnino v višjem znesku.
Po določbi 5. odst. 132. člena ZOR mroa stranka, ki vrača na podlagi razdrte pogodbe prejeti denar, plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo - in torej ne od dneva razdrtja pogodbe, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje.
V pogodbah o osebnem zavarovanju (življenjsko in nezgodno zavarovanje) se višina zavarovalne vsote, ki jo mora zavarovalnica plačati, če nastane zavarovalni primer, določi v polici po sporazumu med pogodbenima strankama. Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev o višini zavarovalne vsote pravilno oprlo na podatke, ki izhajajo iz zavarovalne police z dne 9.11.1995, z navedenim začetkom zavarovanja 1.3.1994. Tak zaključek je lahko naredilo ob pravilni ugotovitvi, da prva tožena stranka ni z ničemer dokazala, da bi bila zavarovalna vsota zvišana po škodnem dogodku (27.9.1994), samo dejstvo, da je zavarovalna polica datirana po škodnem dogodku, pa še ne pomeni, da gre za polico s spremenjeno, višjo zavarovalno vsoto.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v sicer skopem ugovoru zatrjuje relevantno dejstvo, namreč, da ne obstaja pogodbeno razmerje med upnikom in dolžnikom in torej upnik od njega neutemeljeno terja plačilo po odprtih postavkah iz svoje poslovne knjige. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga niti ne more dokazovati. Dokazno breme, da poslovno razmerje med strankama obstoji in da iz tega izvirajo terjatve upnika do dolžnika, je torej na strani upnika. To pa pomeni, da izostanek dokaznega predloga v ugovoru dolžnika ne pomeni, da ugovor ni obrazložen.
Sodišče je v pravdnem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in odgovornosti storilca vezano na pravnomočno kazensko sodbo, s katero je bil storilec spoznan za krivega, zato ne more ugotoviti, da je nastala škoda iz razloga, za katerega tožena stranka ne odgovarja.
Če dolžnik ugovarja, da je terjatev prenehala in s tem v zvezi predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke (priče), je treba pravno relevantnost takega dokaza oceniti na naroku.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 421, 423, 2, 2/1, 421, 423. ZD člen 27, 141, 224, 27, 141, 224.
pravda ob pogojih za obnovo postopka - dediščinska tožba - rok - tožbeni zahtevek - uveljavljanje nujnega dednega deleža
ZD se v 224. čl. sklicuje le na smisleno uporabo določil ZPP/77, ki se nanašajo na obnovitvene razloge, ne pa tudi drugih določil o obnovi postopka. Tako ne prihajajo v poštev določila ZPP/77 o roku za vložitev predloga za obnovo (423. čl. ZPP/77). Vprašanje pravočasnosti tožbe je zato treba rešiti z odgovorom na vprašanje narave tožbe v konkretnem primeru. Tožnica kot oporočna dedinja po pok. J.M. zahteva od toženca kot zakonitega dediča po pok. J.M. ugotovitev, da je oporočna dedinja in torej na podlagi oporoke lastnica določenega nepremičnega premoženja ter izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica teh nepremičnin vpisala v zemljiško knjigo. Gre torej za dediščinsko tožbo, sestavljeno iz ugotovitvenega dela, s katerim se ugotavlja dedna pravica, in dajatvenega dela za izročitev dela zapuščine, ki ji ga je z oporoko zapustil oporčitelj. Kdaj zastara pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, pa določa 141. čl. ZD. Sodišče v pravdnem postopku po 224. čl. ZD ne razveljavlja odločbe zapuščinskega sodišča in ne izdaja nove odločbe o glavni stvari (novega sklepa o dedovanju), kot to določa 427. čl. ZPP/77 za primer obnove pravdnega postopka. V pravdnem postopku sodišče ne razveljavi neposredno samega sklepa o dedovanju, temveč razreši spor med strankama, upoštevajoč meje postavljenega tožbenega zahtevka (1. odst. 2. čl. ZPP/77). To sicer pomeni spremembo vsebine sklepa o dedovanju, vendar le v obsegu, o katerem je bilo odločeno v pravdi, velja namesto sklepa o dedovanju sodba, izdana v pravdnem postopku. Nujni dedič lahko zahteva odpravo prikrajšanja nujnega deleža v poznejši pravdi ob pogojih za obnovo postopka (224. čl. ZD) le s tožbo. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. čl. ZD) in je zgolj z ugovorom ne more uspešno uveljaviti. Če hoče doseči pravnomočno odločitev o tem vprašanju in spremebo sklepa o dedovanju tudi v tem delu, mora to uveljaviti s tožbo.
Kadar gre za razmerje z mednarodnim elementom (tožeča stranka je tuja pravna oseba), je treba uporabiti pravila mednarodnega zasebnega prava (t.im. kolizijska pravila), ki določajo, katero pravo je treba uporabiti za takšno pravno razmerje z mednarodnim elementom. Ta pravila pa vsebuje Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 43/82, 72/82), ki je veljal v času, ko je civilno pravno razmerje med pravdnima strankama nastalo (4.6.1992).