Pritožba zoper sklep, ki jo je poslal zagovornik obdolženca po telefaksu, bi bila pravočasna le v primeru, če bi jo sodišče prejelo po telefaksu pred pretekom pritožbenega roka.
Če delodajalec nima izdelanih meril za ocenjevanje delovne uspešnosti pred začetkom postopka za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, ravna pravilno, če navedenega kriterija ne upošteva. Pogoj za ugotavljanje delovne uspešnosti je, da so vnaprej znana merila za ugotavljanje tega kriterija.
ZDSS člen 36, 36/3. ZOR člen 210, 214. ZPIZ člen 289, 344, 344/3.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba - dokup zavarovalne dobe za čas šolanja - neupravičena pridobitev - rok za plačilo prispevkov - zamuda delodajalca
Ker tožnik ni v prekluzivnem roku 15 dni od prejema odločbe o dokupu zavarovalne dobe plačal zneska za dokup pokojninske dobe (3. odstavka 244. člena ZPIZ-92), se pokojninska doba ni priznala. V tem primeru ima tožnik pravico, da se mu plačani znesek vrne, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je zahtevek za priznanje zamudnih obresti uveljavljal. Pravico do dokupa pa lahko ponovno uveljavlja po sedaj veljavnih predpisih.
Pogoji za sklep iz 3. odst. 497. čl. ZPP niso izpolnjeni, če stranka takso za pritožbo plača sicer izven postavljenega roka, pa vendar še pred izdajo sklepa.
pravica do zdraviliškega zdravljenja - vsebina tožbenega zahtevka
Socialno sodišče v socialnih sporih praviloma meritorno odloča o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega zavarovanja, in le izjemoma, ob izpolnjevanju vseh pogojev iz 3. odstavka 35. člena ZDSS, ob razveljavitvi odločbe zadevo vrne pristojnemu organu zavoda v ponovno odločanje. Če je sodišče prve stopnje opravilo sedem obravnav, na katerih je ugotavljalo dejstva, pomembna za odločanje o upravičenosti do zdraviliškega zdravljenja, ni bilo pogojev, da bi zadevo vrnilo v ponovno odločanje zavodu, ker naj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi stroški.
Za obveznosti "bivših občin" , ki niso v povezavi s prevzetim premoženjem na podlagi 100.čl. Zakona o lokalni samoupravi in ki so nastale pri opravljanju funkcij, ki po ZLS niso funkcije občine, "nove občine" ne odgovarjajo. Na podlagi 24.čl. Zakona o blagovnih rezervah se na Zavod RS za blagovne rezerve prenese le dejansko obstoječe blago, ne pa tudi denarne vrednosti odtujenega blaga ali terjatev na pridobitev in nato izročitev ustrezne količine in vrste blaga.
ZPP (1977) člen 153, 153/1, 154, 368, 153, 153/1, 154, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
odsotnost z dela - bolniški stalež
Če lečeči zdravnik izrecno opozori delavca, da mu ni odobril bolniškega staleža, je od tega dne dalje delavec neupravičeno odsoten z dela, ter mu zakonito preneha delovno razmerje na podlagi 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, če se na delo ne vrne.
Tožeča stranka je predložila prijavo TV sprejemnika, ki jo je podpisal toženec, ta pa za svoje trditve, da ni bil uporabnik TV sprejemnika ni predložil nobenih dokazov.
O napotitvi na pravdo zapuščinsko sodišče odloči šele, ko zanesljivo ugotovi, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
pridobitev lastninske pravice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče ne ugotovi dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, kakšna je bila pravna narava upravnega postopka (predvsem: ali je bila izdana v njem takšna odločba državnega organa, na podlagi katere se pridobi lastninska pravica), je dejansko stanje nepopolno utgotovljeno.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 421, 423, 2, 2/1, 421, 423. ZD člen 27, 141, 224, 27, 141, 224.
pravda ob pogojih za obnovo postopka - dediščinska tožba - rok - tožbeni zahtevek - uveljavljanje nujnega dednega deleža
ZD se v 224. čl. sklicuje le na smisleno uporabo določil ZPP/77, ki se nanašajo na obnovitvene razloge, ne pa tudi drugih določil o obnovi postopka. Tako ne prihajajo v poštev določila ZPP/77 o roku za vložitev predloga za obnovo (423. čl. ZPP/77). Vprašanje pravočasnosti tožbe je zato treba rešiti z odgovorom na vprašanje narave tožbe v konkretnem primeru. Tožnica kot oporočna dedinja po pok. J.M. zahteva od toženca kot zakonitega dediča po pok. J.M. ugotovitev, da je oporočna dedinja in torej na podlagi oporoke lastnica določenega nepremičnega premoženja ter izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica teh nepremičnin vpisala v zemljiško knjigo. Gre torej za dediščinsko tožbo, sestavljeno iz ugotovitvenega dela, s katerim se ugotavlja dedna pravica, in dajatvenega dela za izročitev dela zapuščine, ki ji ga je z oporoko zapustil oporčitelj. Kdaj zastara pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, pa določa 141. čl. ZD. Sodišče v pravdnem postopku po 224. čl. ZD ne razveljavlja odločbe zapuščinskega sodišča in ne izdaja nove odločbe o glavni stvari (novega sklepa o dedovanju), kot to določa 427. čl. ZPP/77 za primer obnove pravdnega postopka. V pravdnem postopku sodišče ne razveljavi neposredno samega sklepa o dedovanju, temveč razreši spor med strankama, upoštevajoč meje postavljenega tožbenega zahtevka (1. odst. 2. čl. ZPP/77). To sicer pomeni spremembo vsebine sklepa o dedovanju, vendar le v obsegu, o katerem je bilo odločeno v pravdi, velja namesto sklepa o dedovanju sodba, izdana v pravdnem postopku. Nujni dedič lahko zahteva odpravo prikrajšanja nujnega deleža v poznejši pravdi ob pogojih za obnovo postopka (224. čl. ZD) le s tožbo. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. čl. ZD) in je zgolj z ugovorom ne more uspešno uveljaviti. Če hoče doseči pravnomočno odločitev o tem vprašanju in spremebo sklepa o dedovanju tudi v tem delu, mora to uveljaviti s tožbo.
UZITUL člen 14, 14/2, 14, 14/2. SZ člen 117, 117/2, 117, 117/2. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2, 2/2, 2, 2/2.
vojaško stanovanje
Če aktivna vojaška oseba v službi JLA (na ozemlju Srbije) ni mogla pravočasno podpisati izjave o prestopu v TO, ima kljub temu možnot, da v skladu s 14. čl. Ustavnega zakona na izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, pod določenimi pogoji odkupi kadrovsko stanovanje, čeprav na dan uveljavitve stanovanjskega zakona v njem ni stanoval in ni imel stanovanjske pravice.
Glede na vsebino določbe 367. člena ZKP državnemu tožilcu ne gre pravica do pritožbe zoper odločbo o napotitvi oškodovanca z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo.
Za ugoditev ugovoru zoper začasno odredbo, izdano v postopku za nasprotno izvršbo po razveljavitvi oz. spremembi v kolektivnem delovnem sporu sklenjene sodne poravnave, ki je bila nadomeščena z novo sodno poravnavo med istima strankama, ne zadošča zgolj dejstvo, da nasprotna dolžnica ni pristopila k sodni poravnavi. Učinek tega dejstva je treba namreč presojati po procesnih pravilih iz določb 38. do 60. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Ker sodišče prve stopnje zaradi nejasno formuliranega premoženjskopravnega zahtevka le tega ni prisodilo oškodovancu, bi moralo ob ugotovitvi, da je natančno ugotovilo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi ob storitvi kaznivega dejanja poneverbe po čl. 245/I KZ in dejstva, da je oškodovanec obtožencu zaradi poplačila dela terjatve odtegnil zadnji osebni dohodek v znani višini, v preostalem delu obtožencu odvzeti premoženjsko korist. Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožencu odvzelo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi.