O vprašanju avtorstva avtorskega dela ni mogoče odločati po predpisih, ki so prenehali veljati še preden je bilo avtorsko delo sploh ustvarjeno in ko je sploh moglo biti deležno pravne zaščite. V vprašanje (so)avtorstva je treba presojati z vrednotenjem prispevka fizičnih oseb k nastanku avtorskega dela glede na njegove predpostavke, med katere pa ne spadajo nebistveni znaki avtorskega dela.
Akceptni nalog predstavlja tudi posebno vrsto nakaznice, vendar pa je akceptni nalog predvsem listina, ki z določenim pravnim razmerjem seznanja druge in je lahko hkrati podlaga za izvršitev nekega dejanja (opravljanje pravnega prometa). Pri izdaji akceptnega naloga, kot sredstva za zavarovanje plačila, dejansko gre, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, za sklenitev pogodbe o naročilu v smislu 749. člena ZOR. Naročitelj, ki je dal prevzemniku naročila nalog za izpolnitev akceptnega naloga, da bi prevzemnik lahko dosegel izpolnitev neke svoje terjatve od naročitelja, glede na določbo 770. člena ZOR ni upravičen odstopiti od naročila in naročilo preneha šele, ko dolžnik poravna terjatev. Vendar pa se v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je terjatev toženke iz posojilne pogodbe prenehala, ker tožnik od naročila ne odstopa, ampak zatrjuje, da je bila vrnitev akceptnega naloga dogovorjena soglasno s toženko
ZOR člen 266, 266/4, 267, 749, 760, 1052, 1057, 1057/1, 266, 266/4, 267, 749, 760, 1052, 1057, 1057/1.
čekovna goljufija - pogodba o tekočem računu - trasirani ček - pogodba o naročilu
Toženec, ki je kot trasant naklepno izdajal nekrite čeke, je banki kot trasatu, ki ji je naročil izkup oziroma izplačilo teh čekov tretjim osebam, za škodo objektivno odgovoren. Ob svojem (tudi krivdnem) ravnanju se ne more sklicevati na sokrivdo tožeče stranke, saj bi se svoje odgovornosti iz 760. člena ZOR (delno) oprostil le z zatrjevanjem in dokazovanjem okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe s tožečo stranko, ki jih ne bi mogel predvideti, preprečiti ali odpraviti.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, dolžnikov ugovor in sklep o razveljavitvi sklepa o dovolitvi izvršbe je bil izdan še v času veljavnosti ZIP-a, zato je sodišče pravilno odločilo, ko je odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku.
ZOR člen 201, 201/1, 201, 201/1. ZD člen 22, 22/2, 22/2-3, 22, 22/2, 22/2-3.
nepremoženjska škoda
Zgolj zaradi formalnega obstoja zakonske zveze s pok. M.B. tožnica ni upravičena do odškodnine po 1. odst. 201. čl. ZOR, saj je življenska skupnost med njima prenehala že pred več kot 10 leti.
Ugovorne trditve, da dolžnik ne glede upnikovega televizijskega programa in da je brez premoženja ter bolan, so taka nerelevantna dejstva, ki ne morejo pripeljati do zavrnitve zahtevka za plačilo.
delna ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - pritožba - pravni interes - ugovor po izteku roka
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov delni umik izvršilnega predloga) niti ne more pričakovati. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena tega zakona.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi (ugovarjal je, da delo, katerega plačilo izterjuje upnik, ni bilo opravljeno); ker za takšne trditve po sami naravi stvari ne more predložiti dokazil, je izpolnil zahteve, ki jih za ugovor postavlja 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Od načina prenosa menične terjatve (indosament ali cesija) je odvisno, ali ima menični dolžnik proti novemu upniku vse ugovore, ki izhajajo iz osebnega razmerja dolžnika proti prejšnjemu upniku.
Zavezanec za odškodnino ( za sklenjena kmetijska ali gozdna zemljišča) v priznanicah bi bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, če bi šla predlagatelju vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi, vendar vrnitve v naravi ne bi zahteval.
ZOR člen 51, 51/1, 210, 210/4, 51, 51/1, 210, 210/4.
neupravičena pridobitev - nagib za sklenitev pogodbe - podlaga
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je z razvezo zakonske zveze odpadla tudi pravna podlaga darilne pogodbe, je pravilno ugodilo zahtevku na vrnitev darila.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - ugovorni razlogi
Poleg ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ, lahko dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja tudi ugovorne razloge, ki bi - če bi se izkazali za resnične - pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Upnik v pritožbi izpodbija utemeljenost dolžnikovih dejanskih trditev, česar pa izvršilno sodišče pri obravnavanju ugovora ne presoja, saj je to v pristojnosti pravdnega sodišča.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Obrazložena ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik za tožbo ni aktivno legitimiran, bi sicer lahko povzročila zavrnitev tožbenega zahtevka tožnika v kritičnem delu; pomanjkanje aktivne legitimacije pa ne more biti podlaga za zavrženje tožbe. V tem delu je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z izrekom sklepa; podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ (dogovorjeno je bilo plačilo s kompenzacijo s storitvijo), vendar za te svoje ugovorne trditve dolžnik ne predlaga nobenih dokazov (listine, priče...), zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.
Izpisek iz rojstne matične knjige za H. L. tudi v zvezi z zapisnikom o priznanju očetovstva z dne 10.3.1949, dokazuje, da je pokojni očetovstvo H. L. priznal v skladu z določbami 24. čl. takrat veljavnega Temeljnega zakona o razmerju med starši in otroki (Ur.l. FLRJ, št. 104/47)