Pritožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev postopka, in sicer da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Navaja, da v sodbi manjka dokazni sklep. Pritožbeno sodišče odgovarja, da zgradba sodbe res ni tipična v smislu, da v obrazložitvi sodišče prve stopnje točno na enem mestu navede, katere dokaze je izvedlo in katerih ni, vendar pa je kljub temu iz 3. točke obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo v dokaz ponujene listine, kar je zadoščalo za ugotovitev pravno pomembnih dejstev o obstoju pogodbene podlage za tožničine servise in zato ni bilo treba zasliševati strank in predlaganih prič. Posamezne dokaze (listine) je potem ocenjevalo v nadaljnjih točkah obrazložitve.
Ustaljena sodna praksa je, da je sodišče pri uporabi pogodbenih določil vezano na trditve pravdnih strank in ni dolžno samo iskati pogodbenih določil, na katere se nobena od strank ne sklicuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017651
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 132, 921. URS člen 25.
prometna nesreča - zavarovalna pogodba - višina škode - zmanjšanje premoženja - stroški popravila - trditveno in dokazno breme - predračun - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kršitev pravice stranke do izjave - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da tožeča stranka vozila ni dala popraviti (pač pa je to po lastnih navedbah storila sama), po presoji pritožbenega sodišču ne more predstavljati ovire, da tožeča stranka ocene škode v obliki zmanjšanja premoženja (132. člena OZ) ne bi mogla vključiti v svojo trditveno podlago, ki bi bila nato (ob ugovoru nasprotne stranke) predmet preizkusa v dokaznem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016740
ZMZPP člen 29, 56. ZPP člen 29. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
spor o pristojnosti - mednarodna pristojnost - mednarodni element - pogodbeno razmerje - predmet spora - izpolnitev obveznosti - plačilo opravljenih storitev - plačilo računa za mobilni telefon - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - kraj izpolnitve
Ker gre v obravnavani zadevi za spor iz pogodbenih razmerij, saj je sporno plačilo pogodbeno dogovorjenih storitev tožeče stranke, pride v poštev določba 56. člena ZMZPP, po kateri je za spore iz pogodbenih razmerij sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Tudi po prvem odstavku 7. člena Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, je za spore iz pogodbenih razmerij pristojnost slovenskega sodišča podana tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji.
ZFPPIPP člen 298a, 320, 320/1, 320/1-1, 345, 345/2, 395, 395/2. URS člen 33.
postopek osebnega stečaja - javna dražba - prodaja nepremičnine - primeren način prodaje - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebne lastnine
Upničina terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico na dolžničini nepremičnini, je bila že v celoti priznana. Dolžnica zato navedbe, da ima upnica do nje zgolj terjatev v višini dveh zapadlih anuitet, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o prodaji nepremičnine.
Tožena stranka bi lahko konkretizirano prerekala tako temelj kot višino zahtevka za vsak izdelan posamezni oglas, saj je tožeča stranka podala zadostno trditveno in dokazno podlago o njunem poslovnem razmerju. Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki pa svojega dokaznega bremena ni zmogla.
Zgolj z navedbo, da je pozivni sklep prejela 23. 4. 2018 in da to potrjuje priložena fotokopija izpodbijanega sklepa, na kateri je tožeča stranka kot datum prejema odtisnila datum 23. 4. 2018, pritožnica ni uspela vzbuditi doma v resničnost podatkov na vročilnici, tj. da ji je bil sklep vročen 17. 4. 2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00016596
ZGD-1 člen 528, 529, 530, 545 ,545/2, 545/3, 547. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/4, 301, 301/1. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 286b, 286b/1, 286b/2.
grajanje procesnih kršitev - odvisna družba - obvladujoča družba - dejanski koncern - škodljiv pravni posel - povrnitev škode - odškodninski zahtevek - trditveno in dokazno breme - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - izravnalni zahtevek
Prvi odstavek 286.b člena ZPP stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Tožena stranka v pritožbi ne trdi, da zatrjevane kršitve ni mogla grajati nemudoma, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP. Ker tožena stranka zatrjevane kršitve ni pravočasno grajala, zaradi prepovedi iz prvega odstavka 286.b člena ZPP z uveljavljanjem te kršitve v pritožbi ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje se ni dolžno izrecno opredeliti do naziranj stranke, ki niso dovolj argumentirana oziroma so očitno neutemeljena.
Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami predstavlja le podlago za vzpostavitev morebitnega izravnalnega zahtevka (drugi odstavek 545. člena ZGD-1), v primeru ko prikrajšanje odvisne družbe ni nadomeščeno na enega od načinov iz drugega odstavka 545. člena ZGD-1, pa obvladujoča družba na podlagi 547. člena ZGD-1 odgovarja odvisni za škodo, ta pa se lahko, kot vsaka druga škoda, dokazuje s katerimkoli dokaznim sredstvom, ki ga predvideva ZPP.
ZGD-1 predpostavlja obstoj vpliva obvladujoče družbe na odvisno družbo in ga ni potrebno posebej dokazovati, mogoče pa je dokazovati, da ni bilo vpliva zaradi ekskulpacije odgovornosti obvladujoče družbe za prikrajšanje odvisne družbe.
spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - trditvena podlaga - izpodbijanje dejanskega stanja - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - nedopustni pritožbeni razlogi
Ker pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov, so neutemeljene pritožbene navedbe, ki grajajo zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016862
SPZ člen 128, 129. OZ člen 5, 7. ZIZ člen 71.
izvršba na nepremičnine proti zastavitelju - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - odlog izvršbe na predlog dolžnika - načelo vestnosti in poštenja
V izvršbi na zastavljeno premoženje gre za izvršitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice. Določbe ZIZ o odlogu izvršbe na predlog dolžnika ne veljajo v primeru, ko upnik v izvršilnem postopku uresničuje svojo pogodbeno zastavno pravico. Povedano drugače, dolžnik v takem primeru odloga izvršbe ne more predlagati oziroma s predlogom za odlog ne more uspeti, in to niti v primeru, če uveljavlja, da gre za njegov dom, ki bi ga z izvršbo izgubil. Zaradi pogodbene (prostovoljne) narave pogodbene pravice se v izvršilnem postopku tudi ne more zastaviti vprašanje nesorazmernosti med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020533
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/4, 400/5. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - rok za izbris obsodbe - izvršitev kazni - dolžina preizkusnega obdobja - potek preizkusnega obdobja - krajevna pristojnost - začasno prebivališče dolžnika - sprememba okoliščin med postopkom - ustalitev krajevne pristojnosti
V takem primeru, ko dolžnik zatrjuje, da so se tekom postopka spremenile okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane še naprej pristojno sodišče, ki je bilo za odločanje pristojno ob vložitvi predloga. Gre za institut ustalitve pristojnosti.
Zaradi kasnejše pravnomočne obsodbe predhodne pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje proti gospodarstvu ne bodo izbrisane v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1.
Zakonski rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence začne teči z izvršitvijo kazni in ne z datumom pravnomočnosti obsodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019358
OZ člen 332, 619, 648. ZPP člen 212, 214, 214/2, 311, 347.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - rok v trajnem dolžniškem razmerju - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - zmotna uporaba materialnega prava - višina tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - pavšalen ugovor - priznana dejstva - odločanje brez glavne obravnave - zakonske zamudne obresti - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave
Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom roka z odpovedjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015983
OZ člen 435. ZPP člen 213, 213/1, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stranska obveznost - prepozna vloga - nepotreben dokazni predlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži le po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Vloga tožene stranke z dne 21. 3. 2018 pa je bila njena druga pripravljalna vloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (453. člen ZPP).
ZPP člen 213, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. OZ člen 50.
spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - pogodbena cena - davek na dodano vrednost (DDV) - vključenost davka v ceno - subjektivna simulacija - navidezna (simulirana) pogodba
Sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev dokaza za zaslišanje tožene stranke in priče ni navedlo. Pri tem pa tudi ni šlo za situacijo, ko bi se dokazna predloga (predvsem dokaz z zaslišanjem priče) očitno nanašala na dejstva, ki ne bi bila pravno relevantna. Te pomanjkljivosti zato pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno štelo, da je za presojo pasivne legitimacije bistveno, ali je A. A. v dogovorih s tožečo stranko nastopal v svojem imenu in za svoj račun, ali pa je nastopal v imenu tožene stranke in na njen račun. Trditvena podlaga pravdnih strank (zlasti tožeče stranke) te presoje ni zahtevala. Pač pa je zahtevala odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za z vseh strani hoteno subjektivno simulacijo pogodbe.
V primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV se šteje, da je slednji v ceno vključen.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti
Možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bila tožena stranka dolžna na novo ustanoviti posebno delovno mesto za tožnika, da bi delo v okviru svojih omejitev lahko opravljal, saj je bila dolžna zgolj preveriti, ali ustrezno delovno mesto obstaja, kar pa je storila. Sodišče pa sicer ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR-1.
Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. Vrhovno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da so to predvsem okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi. Izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu in zaradi katerih je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. V okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, torej ni povsem nepomembno, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose. Vendar navedeno lahko velja za primere, ko obstoj dejanskega ravnanja ni sporen.
Pri odločanju o sodni razvezi se ne morejo upoštevati razlogi, zaradi katerih je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Štejejo namreč le dejstva, in ne presoja, ali je bila kršitev storjena ali ne. Pri odločitvi o sodni razvezi zato tudi ni mogoče ugotavljati, ali je tožnik storil ravnanje, ki se mu je očitalo v odpovedi in ki je med strankama sporno. V takem primeru bi se namreč kljub pravnomočno ugotovljeni nezakonitosti odpovedi znova presojala utemeljenost odpovednega razloga.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017545
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - izključitev odgovornosti - soprispevek
Kljub temu, da je na odprti premikalni ploščadi, na kateri se je tožnik vozil, ograja, za katero se je treba zaradi preprečevanja padcev trdno držati v času premikanja lokomotive, ter da je hitrost lokomotive nizka, pospeški pa majhni, gre pri prevažanju premikačev zaradi opravljanja njihovega dela za nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode kljub ustrezni skrbnosti strojevodij in ustrezni skrbnosti delavcev. Nevarnost se lahko zmanjša, a je tudi ob upoštevanju vseh predpisov o varnosti (tako z vidika delavca kot delodajalca) ni mogoče omejiti pod standard povečane nevarnosti.
Okoliščina, da se tožnik ni ves čas z obema rokama držal za ograjo oziroma da se je po besedah tožene stranke prezgodaj pričel pripravljati za sestop, ki bi ga opravil, če pred tem ne bi prišlo do padca, utemeljuje tožnikov 50-odstotni soprispevek k nastanku škode, ne pa popolne izključitve sicer objektivne odgovornosti tožene stranke.
ugovor neprištevnosti - prosta dokazna presoja - dodatno izvedensko mnenje - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Prištevnost je pravni pojem, zato ocena o tem sodi v pristojnost sodišča in ne morebiti izvedencev psihiatrov. Odrejena naloga sodišča izvedencu ne more biti ocena obdolženčeve prištevnosti, ker gre za pravno vprašanje, na katero mora in lahko odgovori samo sodišče. Naloga izvedenca je torej lahko le ugotavljanje in ocena obdolženčeve zmožnosti razumevanja pomena svojega dejanja in zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje. In ugotovitev oziroma podaja strokovnega izvida in mnenja prav glede teh okoliščin, je bila naloga obeh izvedencev v obravnavani zadevi, kot to izhaja iz odredb sodišča z dne 12. 5. 2017 in 22. 11. 2017. V skladu z izdanima odredbama, pa sta izvedenca tudi opravila svoji nalogi, saj sta z zapisom, da je bil obdolženi sposoben razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost imeti jih v oblasti pa je bila zmanjšana, a ne bistveno zmanjšana, odgovorila na postavljeno vprašanje sodišča glede teh relevantnih okoliščin, njune strokovne ugotovitve pa so bile podlaga sodišču za oceno obdolženčeve prištevnosti. Glede na takšne enotne ugotovitve obeh izvedencev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila prištevnost obdolženega v času izvršitve kaznivega dejanja zmanjšana, a ne bistveno, te svoje ugotovitve pa je v točki 7 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi tehtno in prepričljivo argumentiralo.
Tožencu je bila plača pravilno določena, dejansko pa je prišlo do napake pri obračunu plače. Zmota pri plačilu nedolga je eden od tipičnih primerov neupravičene obogatitve. V tem primeru je dolžan po 190. členu OZ tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je mogoče, sicer pa mora nadomestiti vrednost dosežene koristi. Odločilnega pomena je, ali je tožeča stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna. Po stališčih, zavzetih v sodni praksi, ni mogoče šteti, da je (pogodbena stranka) vedoma izplačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma, čeprav ni bila dovolj skrbna. Le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzele pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj, ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom nedolga. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016544
KZ-1 člen 230, 230/1, 229, 229/2. ZKP člen 500, 500/1.
preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - goljufija na škodo EU - zakonski znaki - odvzem premoženjske koristi - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Subvencijo v letu 2012 pa je bilo mogoče pridobiti zgolj za opremo, ki še ni bila vgrajena in za dela, ki še niso bila opravljena, zaradi česar so nenazadnje obdolženci v prijavi tudi lažno prikazovali, da gre za novo opremo in je bilo (točka 17 izpodbijane sodbe) tudi prikazano kot da je bil celotni cevovod zgrajen na novo, v času po izdaji odločbe o upravičenosti do sredstev.