sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Vprašanje, ali je zaradi narave bolezni potrebno, da se bolniku omeji svoboda gibanja in preprečijo stiki z zunanjim svetom, je predmet pravne presoje, ki jo opravi sodišče. Zaradi navedenega se sodišče pri ugotavljanju obstoja pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr ne more opreti le na mnenje izvedenca medicinske stroke, temveč mora oceniti tudi ostale navedbe.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
V obravnavani zadevi je tožena stranka lahko šele po prejemu dopolnitve tožbe (torej, ko je postopek že prešel iz izvršilnega v pravdnega) zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja tožbeni zahtevek. Tožeča stranka namreč v predlogu za izvršbo ni navedla (niti k njemu ni priložila) pravne podlage terjatve, niti ni sama uveljavljala sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča, ki izvira iz te pravne podlage. Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka podala v prvi pripravljalni vlogi (odgovoru na tožbo) je zato šteti za pravočasen.
spor majhne vrednosti - sposobnost biti pravdna stranka - pravdna sposobnost kot procesna predpostavka - pozivni sklep - nerazumljivost sklepa - poprava naziva tožene stranke - dolžna skrbnost stranke
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki. Na obstoj procesnih predpostavk pa sodišče (če ni določeno drugače) pazi po uradni dolžnosti. Če pomanjkljivost v tožbi glede procesnih predpostavk, ki se nanašajo na stranke, ni odpravljena oziroma v primeru, ko gre za neodpravljive napake že takoj, se tožba zavrže. To mora sodišče storiti že v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Če tedaj pomanjkanja procesnih predpostavk ne opazi, lahko tožbo zavrže tudi v poznejši fazi postopka.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12a, 12a/5. ZST-1B člen 11, 11/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - denarna socialna pomoč - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Res je sicer, da se po sedanji zakonski ureditvi izjava o premoženjskem stanju več ne uporablja, vendar jo sodišče kljub temu lahko upošteva kot ustrezno dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, še posebej, če vsebuje vse potrebne podatke, kot jih predvideva 12. člen ZST-1. Toženka je v izjavi o premoženjskem stanju podala svojo enotno matično številko in enotni matični številki njenih družinskih članov, na podlagi katere bi sodišče prve stopnje, ob podanem soglasju za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, lahko iz uradnih evidenc samo pridobilo podatek o davčnih številkah, posledično pa tudi vse relevantne podatke za ugotovitev materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov.
nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - pravočasnost predloga - sklep o razdelitvi
Zakon ne določa, do kdaj je nadomestilo za preizkus terjatev mogoče zahtevati, zato ga je mogoče zahtevati tudi še v končnem poročilu.
O stroških, ki jih je moral ob prevzemu premoženja plačati pritožnik, je bilo pravnomočno in dokončno odločeno že s sklepom o razdelitvi.
Pritožniku kot prevzemniku premoženja ni mogoče naložiti v plačilo nobenih drugih stroškov, tudi stroškov nadomestila za preizkus terjatev ne, čeprav je bilo to nadomestilo upraviteljici odmerjeno šele zdaj.
Sklep o prenosu premoženja na upnika ima naravo sklepa o končni razdelitvi, zato je pravnomočno in dokončno odločeno o vseh stroških, ki jih je moral pritožnik plačati v stečajno maso zaradi prevzema premoženja.
Pogojna obsodba se sme preklicati le v preizkusni dobi (splošno pravilo), v roku enega leta po poteku preizkusne dobe pa le, če stori pogojno obsojeni v tem času kaznivo dejanje, zaradi katerega je treba pogojno obsodbo preklicati, vendar se to ugotovi s sodbo šele po preteku preizkusne dobe (prvi odstavek 62. člena KZ-1).
Sodba, s katero sodišče prekliče pogojno obsodbo, mora v roku iz prvega odstavka 62. člena KZ-1 postati pravnomočna.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - spor majhne vrednosti - predmet tožbenega zahtevka
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je tako imenovana izvršilna tožba, glede katere veljajo vsa pravila pravdnega postopka, če ni v ZIZ drugače določeno. Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe ni tožba, katere predmet bi bil denarni zahtevek, niti ni tožba, katere predmet bi bil zahtevek na izročitev premične stvari.
Ko je z lastnikom nepremičnine, ki jo je potrebno pridobiti, dosežen sporazum za nadomestilo v naravi, zakon (11. člen ZUDVGA v drugem odstavku) določa, da se pri iskanju nadomestne nepremičnine upoštevajo zahteve takšnega lastnika tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.
Upravičenje izbire konkretnih zemljišč je v primeru dogovora, kot je bil sklenjen v predmetnem primeru, res primarno na strani tistega udeleženca, ki jih je dolžan zagotoviti (konkretno toženke), kar pa ne pomeni, da ne more preiti na nasprotno stranko. V kolikor namreč zavezanec te svoje pravice in hkratne dolžnosti ne uresniči (izpolni), bi z vztrajanjem, da lahko nasprotna stranka (upnik) vloži le zahtevek na zagotovitev okvirno (splošno) opredeljenega zemljišča, ne pa tudi konkretno določenih parcel, njegovo pogodbeno upravičenje pomembno okrnili.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. URS člen 33.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazenska evidenca - kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano
Edina razlika med prvotno in sedanjo ureditvijo je v tem, da je sodišče prej o ovirah za odpust obveznosti odločalo na podlagi ugovora, sedaj pa po uradni dolžnosti. Tako dolžnik, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, nikoli ni mogel upravičeno pričakovati, da bo deležen odpusta obveznosti. Ureditev, ki velja zdaj, pa je po oceni višjega sodišča razumna in ne pomeni retroaktivne uporabe zakona.
ZFPPIPP člen 56, 57, 59, 121, 344. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - pritožba zoper sklep o prodaji - legitimacija za pritožbo - stranka glavnega postopka - upnik v stečajnem postopku - prijava terjatev v stečajnem postopku - stečajni dolžnik
Pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka, zato nimata pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji.
Če da zakupnik (najemnik) v zakup (najem) vzeto stvar v podzakup (podnajem) brez dovoljenja zakupodajalca (najemodajalca), ko je to po zakonu ali po pogodbi potrebno, takšna pogodba ni nična, ampak ima v tem primeru zakupodajalec (najemodajalec) pravico, da odpove zakupno (najemno) pogodbo.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - sprememba sodne prakse
V konkretnem primeru obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP ne pride v poštev. Dejstvo oziroma dokaz sta morala obstajati že v času prvega odločanja, če pa sta nastala pozneje, obnovitveni razlog ni podan. Obnovitvenega razloga pa ne predstavljajo napačna uporaba materialnega zakona, kasnejša sprememba pravnega predpisa ali sprememba sodne prakse o nekem vprašanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00016351
OZ člen 672, 672/1, 672/2, 695, 695/1. ZPPCP-1 člen 75, 78, 82, 82/1, 82/5.
prevozna pogodba - pogodba o prevozu stvari - odgovornost za škodo - omejitev višine odškodnine - huda malomarnost - več prevoznikov - skrbnost prevoznika - obveznosti pošiljatelja - dolžnost obvestitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je stranski intervenient (podprevoznik) odgovoren za nastalo škodo. Za to škodo pa tožeči stranki odgovarja tožena stranka (prevoznik), kakor da bi jo tožena stranka sama povzročila (prim. prvi odstavek 695. člena OZ in 78. člen ZPPCP-1). Dodatna obrazložitev sodišča prve stopnje, npr. glede krivde tožene stranke, ni bila potrebna, saj krivda prevoznika ni predpostavka za obsodbo po predhodno citiranih členih.
Rešitev za primer, ko je obdolženec deloma obsojen, deloma pa oproščen obtožbe, kot je bil v konkretnem primeru obdolženi J. K., daje drugi odstavek 95. člena ZKP, po katerem se obdolženec ne obsodi na povrnitev stroškov za dejanja, glede katerih je oproščen obtožbe, zgolj, če se dajo ti izločiti iz skupnih stroškov. Kdaj se dajo stroški izločiti iz skupnih stroškov, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od vsakega primera posebej. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v svojih odločbah (na primer I Ips 4169/2010 z dne 24. 8. 2011 in I Ips 32989/2012-130 z dne 12. 5. 2016) že večkrat zavzelo stališče, da mora obdolženec povrniti vse stroške kazenskega postopka, če se stroški oprostilnega in zavrnilnega dela sodbe ne dajo izločiti iz skupnih stroškov. Če se postopek za nekatera kazniva dejanja konča z obsodilno sodbo, za druga pa z oprostilno ali zavrnilno sodbo in so stroški medsebojno ločljivi, sodišče torej odloči o stroških po drugem odstavku 95. člena ZKP, prvi odstavek 96. člena ZKP pa uporabi le, če se kazenski postopek zoper obdolženca v celoti konča z oprostilno sodbo.
zavrženje tožbe - vloga odvetnika brez pooblastila - zastopanje po več odvetnikih - več pooblaščencev - podpis pooblaščenca - neizkazano pooblastilo - nepredložitev pooblastila - (ne)obstoj pooblastilnega razmerja - poziv na predložitev pooblastila
Zavrženje tožbe je pravilno, saj oseba, ki je v imenu tožnice vložila tožbo, niti po pozivu ni predložila tožničinega pooblastila.
Pomembno je, da je k predložitvi pooblastila pozvan tisti odvetnik, ki je za stranko pisanje dejansko poslal (žigosal, podpisal), čeprav jih je v glavi pisanja navedenih več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016348
OZ člen 10, 139. SPZ člen 31. ZPP člen 458, 458/1.
varstvo posesti - samopomoč - dopustna samopomoč - neposredna nevarnost - pogoj nujnosti in sorazmernosti - premoženjska škoda - spor majhne vrednosti - ugotavljanje višine škode
Samopomoč je nujna, če okoliščine ne omogočajo, da bi imetnik pravice zahteval sodno zaščito, torej če bi sodna pomoč prišla prepozno.
Protipravnost ravnanja tožene stranke je v tem, da se ni poslužila sodnega varstva svoje pravice/posesti.
Odgovorna oseba je dolžna plačati oškodovancu le denarni znesek v višini, ki je enak obsegu premoženjske škode, to pa je v višini, ki je potrebna, da njegov premoženjski položaj postane takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotavljalo, katera dela in material so bili potrebni za vzpostavitev prejšnjega stanja in le za te stroške ugodilo tožbenemu zahtevku.
Naloga izvedenca ni sprejemanje dokazne ocene, ampak zgolj posredovanje elementov zanjo.
gospodarski spor majhne vrednosti - pojem protispisnosti - grajanje dokazne ocene - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dogovor o kompenzaciji - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - materialno procesno vodstvo
S pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vtoževana terjatev po temelju in višini nesporna, tožena stranka pravzaprav ni uveljavljala pritožbenega razloga protispisnosti, temveč je grajala ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno sodišča prve stopnje. Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku o sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Dokazni predlog za zaslišanje zaposlenih pri tožeči stranki je tožena stranka podala šele v svoji drugi pripravljalni vlogi, v kateri lahko v skladu s četrtim odstavkom 452. člena ZPP odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni predhodni pripravljalni vlogi. Tožeča stranka je že v dopolnitvi tožbe nasprotovala obstoju dogovora o kompenzaciji, zato je imela tožena stranka možnost (in obveznost) trditve in dokaze, s katerimi bi obstoj takega dogovora izkazala, podati v prvi pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke. Ker tega ni storila, je bila z navedenim dokaznim predlogom za zaslišanje v drugi pripravljalni vlogi prepozna in nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene.
Sodišče je nadalje ugotovilo, da je vse napake, ki jih je tožena stranka grajala, tožeča stranka odpravila. Slednja ugotovitev sodišča je za predmetno zadevo bistvena, saj je sodišče ugotovilo, da so napake oz. okvare stroja res obstajale, so bile grajane in pa tudi odpravljene. Sodišče je nadalje v izpodbijani sodbi glede grajanja napak obrazložilo le, da bi morala tožena stranka v primeru obstoja še kakšne druge napake, ki ni bila odpravljena s strani tožeče stranke, uporabiti možnosti, ki jih dajejo pravila o jamčevanju za napake. S tem sodišče prve stopnje ni zanikalo obstoja napak na stroju po nadgradnji in ni zanikalo do da grajanja napak s strani tožene stranke ni prišlo, ampak materialnopravno pravilno opozorilo toženo stranko, da bi morala v primeru, da so obstajale še kakšne napake, ki je tožeča stranka ni želela odpraviti, uporabiti določbe o jamčevanju za napake skladno s 633. členom in nadaljnjimi OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016740
ZMZPP člen 29, 56. ZPP člen 29. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
spor o pristojnosti - mednarodna pristojnost - mednarodni element - pogodbeno razmerje - predmet spora - izpolnitev obveznosti - plačilo opravljenih storitev - plačilo računa za mobilni telefon - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - kraj izpolnitve
Ker gre v obravnavani zadevi za spor iz pogodbenih razmerij, saj je sporno plačilo pogodbeno dogovorjenih storitev tožeče stranke, pride v poštev določba 56. člena ZMZPP, po kateri je za spore iz pogodbenih razmerij sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Tudi po prvem odstavku 7. člena Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, je za spore iz pogodbenih razmerij pristojnost slovenskega sodišča podana tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji.
spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - trditvena podlaga - izpodbijanje dejanskega stanja - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - nedopustni pritožbeni razlogi
Ker pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov, so neutemeljene pritožbene navedbe, ki grajajo zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca.