CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016355
ZIZ člen 268, 272, 272/2, 273. ZPP člen 186. ZZK-1 člen 13, 63.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - konkretizirana nevarnost - ustrezno sredstvo zavarovanja - zaznamba pravnih dejstev - delitev parcele - priviligirana sprememba tožbe
Za izkaz obstoja nevarnosti mora upnik dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pritožnik ni izkazal takšne konkretizirane nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode (ki bi bila v čem več od tega, da vsak lastnik lahko razpolaga s svojo stvarjo) v zvezi s predlogom za prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine. Nameravana parcelacija v ničemer ne izkazuje nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. To, kar lahko tožena stranka naredi v pravnem prometu s sedanjo parcelo, lahko naredi tudi s taisto nepremičnino, razdeljeno na več parcel.
V zemljiško knjigo je mogoče zaznamovati le tista pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi vsakršne uradne ali neuradne delitve ter spremembe pravnega statusa nepremičnine ni eno od tistih pravnih dejstev, ki jih je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018388
ZVD člen 9, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kontradiktornost postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega nadzora
Ugotavljanje postopka čiščenja stroja ob asistenci zaposlenih pri L. d. d. oziroma nadrejenih tožniku, ne more pomeniti nepristranskega ugotavljanja dejstva. Tožnik je že v tožbi, tožena stranka pa večkrat med postopkom, predlagala izvedenca za te stroje, ki naj ugotovi pravilno čiščenje stroja in odgovori na tožnikove trditve, da stroja ni bilo mogoče očistiti drugače, kot ga je čistil sam. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.
V nadaljevanju postopka naj tudi sodišče ugotovi, ali lahko opravi ogled na kraju samem ob tožnikovi prisotnosti glede na višino in dostop do vsipnika. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da so delavci in tožnik stroj čistili napačno, delodajalec tožnika pa opustil dolžni nadzor, je treba razmišljati v smeri deljenja odgovornosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016780
KZ-1 člen 212, 212/1, 212/4. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 371, 371, 371/1-9. ZIS-UPB3 člen 7, 7/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - prekoračitev obtožbe - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - igre na srečo - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - kazenska sankcija - odločba o stroških kazenskega postopka
Denarne verige so na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o igrah na srečo prepovedane in zanje na območju Slovenije ni mogoče pridobiti dovoljenja, v obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo tudi, da so vplačila potekala gotovinsko brez izdaje potrdil o prejemu denarja, netransparetno z vidika sheme, kamor so se po vplačilu še drugih oseb uvrstili posamezni oškodovanci, ter na podlagi darilnih pogodb oziroma izjav, s podpisom katerih so darovalci denar za obdarjence izplačali obdolžencu in se uvrstili v shemo pod vrh obdarjenca, s podpisom izjave pa se zavezali, da iz tega naslova ne bodo uveljavljali civilnih ali kazenskih zahtevkov.
Premoženjske razmere obdolženca in njegova obveznost, da preživlja otroka, sodišču prve stopnje niso dajale podlage za zaključek, da bo s plačilom stroškov kazenskega postopka njegovo preživljanje in preživljanje otroka ogroženo, zato mu jih je utemeljeno naložilo v plačilo.
nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum
Ustavno sodišče je že v odločbi Up-2094/06 izrecno izpostavilo, da obrazložena pobuda policije in predlog državnega tožilstva preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da utemelji obstoj zakonskih razlogov za uvedbo ukrepa (odreditev hišne preiskave), zato bi moral preiskovalni sodnik v predmetni kazenski zadevi v odredbah za hišne preiskave navesti konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so osumljenci storili kaznivo dejanje tihotapstva. Pritožnica se sklicuje na v času izdaje odredb za hišne preiskave veljavno sodno prakso, vendar pa s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Ustavno sodišče je namreč v odločbi Up-1006/13 ocenjevalo (ne)ustreznost obrazloženosti odredb za hišno preiskavo z dne 15. 12. 2009 in 16. 12. 2009, ki sta bili torej izdani v časovno primerljivem obdobju kot odredbe v predmetni kazenski zadevi oziroma, "v skladu s tedaj obstoječo sodno prakso" ter presodilo, da nista izpolnjevali ustreznega standarda obrazloženosti sodne odločbe. Tudi okoliščina, da je bil preiskovalni sodnik, ki je izdal sporne odredbe, natančno seznanjen z vsebino že pridobljenih dokazov, pravilnih zaključkov izpodbijanega sklepa ne more omajati. Namen obrazložitve sodne odredbe je v tem, da se lahko z naknadno kontrolo preizkusi sodnikova presoja o obstoju pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave (odločba Up-1006/13), česar pa, zaradi pomanjkljivosti obrazložitve, obravnavane odredbe za hišno preiskavo ne omogočajo.
ZD-B člen 212.. ZZZDR-UPB1 člen 51, 51/1.. ZPP člen 181, 181/3.
obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje - vmesni ugotovitveni zahtevek
Tožnika sta s tožbo, naj se ugotovi terjatev zapustnika do njune sodedinje in naj se ji naloži vrnitev tega zneska v zapuščino, zasledovala pravno varstvo v korist vseh dedičev in ne le v lastno, zato ni razloga, da njuna udeležba v postopku ne bi zadoščala.
Predmet obravnavanja je sicer razmerje, ki je izvorno obligacijsko pravne in ne dednopravne narave, vendar gre za spor med dediči o obsegu zapuščine.
Težnja Zakona o dedovanju je, da se vsa sporna razmerja med dediči rešijo že med zapuščinskim postopkom in preprečijo nepotrebne naknadne pravde.
Tožnika v tej pravdi pravilno zasledujeta cilj, naj se terjatev zoper dedinjo realizira z vrnitivijo denarja v zapuščino.
Tožnik neutemeljeno meni, da bi bilo pri odmeri pravdnih stroškov potrebno upoštevati, da je uspel z zavrnitvijo pobotnega ugovora. Gre namreč zgolj za sredstvo obrambe tožene stranke (ne samostojen tožbeni zahtevek), katerega funkcija je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka in ki bi ga bilo v zvezi s stroškovno odločitvijo mogoče upoštevati kvečjemu v primeru, če bi bila stranka z njim uspešna. Povedano drugače, pri uspehu z zavrnitvijo pobotnega ugovora ne moremo govoriti o uspehu v smislu uspeha v postopku, saj ta v ničemer ne vpliva na vtoževani tožbeni zahtevek oziroma višino prisojenega zneska.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - intenzivni primarni strah - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v osebnostno pravico - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice
Pri tožniku ni šlo zgolj za prestrašenost ali zaskrbljenost, pač pa za strah, ki je bil dovolj intenziven, da je porušil njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik je s svojim ravnanjem posegel v tožnikovo duševno integriteto, pri čemer je do groženj s smrtjo ob uporabi imitacije pištole prišlo na tožnikovem domu, kjer je utemeljeno pričakoval zasebnost in varnost.
Na podlagi navedenih premoženjskih razmer ter ob upoštevanju višine odmerjenih stroškov kazenskega postopka in sodne takse, je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča, pravilno odločilo, da jih je obsojeni sposoben plačati na način, kot je odločilo v izreku napadenega sklepa in sicer po obrokih.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - predlog za kazenski pregon - vzročna zveza
Za dejanje, ki sta ga obtožba in sodba opisali pod točko I/2 in opredelili kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, oškodovanec ni pravočasno podal predloga za kazenski pregon, zato ga obdolžencu obtožba tudi ne bi smela očitati.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda po izvensodni poravnavi - nova škoda po sklenitvi poravnave - naknadna škoda - isti historični dogodek - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kršitev razpravnega načela - znova opravljena glavna obravnava - kršitev materialnoprocesnega vodstva - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve - obstoj nove škode - obseg in višina škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri razmejitvi, katera škoda je nova, je treba najprej izhajati iz pravnoposlovne volje pravdnih strank, ki je bila izražena v obliki sklenjene poravnave. Tako ni odločilen zgolj objektivno (ne)predvidljiv razvoj oziroma zaplet poškodbe z vidika medicinske znanosti.
Kljub temu, da so tožnikove težave v smislu poškodbe vezi v desnem palcu obstajale že od škodnega dogodka dalje, se zanje tedaj ni vedelo. To velja tako objektivno, tj. za stroko (zdravnike), še toliko bolj pa za laičnega tožnika, zato je bila njegova poškodba vezi, kot se je razvila naknadno, nedvomno za vse presenetljiva, nova in zunaj dometa sklenjene poravnave.
skupno premoženje bivših zakoncev - obseg skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - plačilo kredita po razvezi - najem kredita - poplačilo celotne kupnine - skupni dolg zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - povračilni zahtevek - najem posojila brez soglasja zakonca
Odplačevanje obrokov kredita iz lastnih sredstev enega zakonca po razvezi zakonske zveze ne spreminja deležev na skupnem premoženju, lahko pa (razvezani) zakonec, ki je plačal skupni dolg iz svojega (posebnega) premoženja, zahteva od drugega zakonca povračilo tistega, kar presega njegov delež dolga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026731
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivna identiteta - količina droge - isti historični dogodek - zmanjšana kriminalna količina
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da opis dejanja po obtožbi obtožbe ne drži, obtoženega oprostiti vseh očitkov. Količina prepovedane droge ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato za izpolnjenost biti inkriminacije zadošča ugotovitev, da je obtoženec določen (vendar točno neugotovljen del) prepovedane droge nedvomno kupil in hranil z namenom prodaje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in po izvedenem dokaznem postopku v konkretnem delu opisa dejanja zajeto kriminalno količino zmanjšalo, obtoženca pa spoznalo za krivega v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.
ZD člen 52. ZPP člen 181, 181/1. OZ člen 86, 86/1.
nujni dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - mešana pogodba - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vmesni ugotovitveni zahtevek - pasivna legitimacija
V ponovljenem postopku bo moralo sodisce prve stopnje izhajati iz pogodbenih določil in ugotoviti ali ob sporazumni ocenitvi preživljalskih obveznosti na 55.000 EUR sporna pogodba v celoti predstavlja odplačno pogodbo ali pa gre za mešano odplačno in darilno pogodbo. Če bo ugotovilo, da gre delno za darilo, bo moralo ugotoviti vrednost darila, glede na to, da tožnica zaradi prikrajšanja nujnega deleža zahteva vračilo darila v zapuščino. Sodišče bo moralo upoštevati, da se pri vračunanja darila dediču v njegov dedni delež, to oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
Za primere (med katere spada tudi konkretni), ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje zato nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška. Za čas pred uveljavitvijo SPZ pa mora biti posest dobroverna ali dobroverna in zakonita v smislu določb ZTLR, pri čemer je s prehodno določbo iz drugega odstavka 269. člena SPZ glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobroverno lastniško posestjo po SPZ.
Posest je dobroverna, če ima posestnik pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
Ker je toženka uspela dokazati, da tožnik že ob začetku gradnje ni bil v dobri veri, saj ni bil v opravičljivi zmoti, da gradi na parceli 844/1, je jasno, da tudi po 11. 3. 1993, ko je prišlo do lastninjena nepremičnine 851/3 in ta ni bila več v družbeni lastnini, ni mogel biti v dobri veri, da je lastnik spornega dela te parcele. Lastninske pravice zato niti po letu 1993 ni priposestvoval.
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču (to je - glede na čas gradnje - pravnega pravila paragrafa 418 ODZ). Po stališču teorije in sodne prakse so te določbe veljale le za gradnjo na zemljišču, ki je bilo v zasebni lasti.
Ko je z lastnikom nepremičnine, ki jo je potrebno pridobiti, dosežen sporazum za nadomestilo v naravi, zakon (11. člen ZUDVGA v drugem odstavku) določa, da se pri iskanju nadomestne nepremičnine upoštevajo zahteve takšnega lastnika tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.
Upravičenje izbire konkretnih zemljišč je v primeru dogovora, kot je bil sklenjen v predmetnem primeru, res primarno na strani tistega udeleženca, ki jih je dolžan zagotoviti (konkretno toženke), kar pa ne pomeni, da ne more preiti na nasprotno stranko. V kolikor namreč zavezanec te svoje pravice in hkratne dolžnosti ne uresniči (izpolni), bi z vztrajanjem, da lahko nasprotna stranka (upnik) vloži le zahtevek na zagotovitev okvirno (splošno) opredeljenega zemljišča, ne pa tudi konkretno določenih parcel, njegovo pogodbeno upravičenje pomembno okrnili.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - zakonska rehabilitacija
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00016351
OZ člen 672, 672/1, 672/2, 695, 695/1. ZPPCP-1 člen 75, 78, 82, 82/1, 82/5.
prevozna pogodba - pogodba o prevozu stvari - odgovornost za škodo - omejitev višine odškodnine - huda malomarnost - več prevoznikov - skrbnost prevoznika - obveznosti pošiljatelja - dolžnost obvestitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je stranski intervenient (podprevoznik) odgovoren za nastalo škodo. Za to škodo pa tožeči stranki odgovarja tožena stranka (prevoznik), kakor da bi jo tožena stranka sama povzročila (prim. prvi odstavek 695. člena OZ in 78. člen ZPPCP-1). Dodatna obrazložitev sodišča prve stopnje, npr. glede krivde tožene stranke, ni bila potrebna, saj krivda prevoznika ni predpostavka za obsodbo po predhodno citiranih členih.
povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - primarni in podrejeni zahtevek
Umik tožbe takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Sodišče prve stopnje je pri napolnitvi tega pravnega standarda pravilno ugotavljalo, kdaj je tožeča stranka pridobila procesno možnost umika tožbenega zahtevka. Dokler stranka nima možnosti umika tožbenega zahtevka, namreč ne moremo govoriti o zamudi stranke z umikom in ji naprtiti posledic te zamude.
Ttrditveno in dokazno breme o tem, da je umik tožbe posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, je na tožeči stranki. Tožena stranka zmotno meni, da je temu bremenu zadoščeno le v primeru, če je v izjavi o umiku tožbe izrecno navedena beseda „izpolnitev“. Tožeča stranka mora navesti dejanske okoliščine zaradi katerih je umaknila tožbo, na sodišču pa je presoja ali je te okoliščine možno subsumirati pod pravni pojem izpolnitve zahtevka.
Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožeča stranka. V konkretnem primeru tako, glede na vsebino tožbenih zahtevkov, ki se opirata tudi na različno dejansko in pravno podlago, ne moremo zaključiti, da je podredni tožbeni zahtevek nadomestil primarnega. Sodišče prve stopnje je posledično pravilno presojalo uspeh pravdnih strank ločeno glede primarnega in podrednega tožbenega zahtevka.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Vprašanje, ali je zaradi narave bolezni potrebno, da se bolniku omeji svoboda gibanja in preprečijo stiki z zunanjim svetom, je predmet pravne presoje, ki jo opravi sodišče. Zaradi navedenega se sodišče pri ugotavljanju obstoja pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr ne more opreti le na mnenje izvedenca medicinske stroke, temveč mora oceniti tudi ostale navedbe.
Rešitev za primer, ko je obdolženec deloma obsojen, deloma pa oproščen obtožbe, kot je bil v konkretnem primeru obdolženi J. K., daje drugi odstavek 95. člena ZKP, po katerem se obdolženec ne obsodi na povrnitev stroškov za dejanja, glede katerih je oproščen obtožbe, zgolj, če se dajo ti izločiti iz skupnih stroškov. Kdaj se dajo stroški izločiti iz skupnih stroškov, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od vsakega primera posebej. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v svojih odločbah (na primer I Ips 4169/2010 z dne 24. 8. 2011 in I Ips 32989/2012-130 z dne 12. 5. 2016) že večkrat zavzelo stališče, da mora obdolženec povrniti vse stroške kazenskega postopka, če se stroški oprostilnega in zavrnilnega dela sodbe ne dajo izločiti iz skupnih stroškov. Če se postopek za nekatera kazniva dejanja konča z obsodilno sodbo, za druga pa z oprostilno ali zavrnilno sodbo in so stroški medsebojno ločljivi, sodišče torej odloči o stroških po drugem odstavku 95. člena ZKP, prvi odstavek 96. člena ZKP pa uporabi le, če se kazenski postopek zoper obdolženca v celoti konča z oprostilno sodbo.