Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 1.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - intenzivnost strahu - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - izgubljen zaslužek - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba na podlagi Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče z dne 4. 5. 1971 pri odločitvi uporabiti pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča - torej pravo Republike Hrvaške. Pri odločanju o obsegu škode in višini odškodnine je zato utemeljeno upoštevalo Zakon o obveznim odnosima (ZOO), Orientacijske kriterije za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške z dne 29. 11. 2002 (Orientacijski kriteriji) in sodno prakso hrvaških sodišč.
Sodišče je tožbeni zahtevek presojalo tudi z vidika določb OZ o družbeni pogodbi, ter ob upoštevanju določbe 994. člena OZ, ki ureja korist in izgubo družbenikov, pravilno ocenilo, da iz razloga, ker tožnica ni podala trditev o tem, kolikšni so bili prispevki (v odstotku) posameznega družbenika v poslu, ter ker ni bilo mogoče izračunati, kakšna je bila izguba in kolikšen delež izgube bremeni posameznega izmed njih (in torej tudi toženca kot družbenika), tožbeni zahtevek tudi na podlagi družbene pogodbe ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016508
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - poškodba v pretepu - način nastanka poškodb - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena sodišča - verodostojnost izjave stranke - dokaz z izvedencem - fizični napad - huda telesna poškodba - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - razžalitev dobrega imena - vzročna zveza - soprispevek k nastanku škode
Skladno z ustaljeno sodno prakso se posameznik, ki je verbalno žaljen, ne sme odzvati z uporabo fizične sile. Tožnik ni prispeval k nastanku poškodb. Dokazni postopek ni potrdil, da bi tožnik začel prepir z verbalnim konfliktom, temveč obratno – pričel ga je toženec.
Tožnik je v tožbi navajal, da ne bo mogel več opravljati svojih življenjskih dejavnosti enako kot pred poškodbo, te trditve pa so se v dokaznem postopku (izvedenec, zaslišanje tožnika) potrdile. Zahteva, da bi moral tožnik izrecno zatrjevati in izpovedati, da duševno trpi, ker ne more opravljati osebne higiene in se oblačiti, kot je to počel pred škodnim dejanjem, je pretirana in neživljenjska.
ZD člen 52. ZPP člen 181, 181/1. OZ člen 86, 86/1.
nujni dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - mešana pogodba - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vmesni ugotovitveni zahtevek - pasivna legitimacija
V ponovljenem postopku bo moralo sodisce prve stopnje izhajati iz pogodbenih določil in ugotoviti ali ob sporazumni ocenitvi preživljalskih obveznosti na 55.000 EUR sporna pogodba v celoti predstavlja odplačno pogodbo ali pa gre za mešano odplačno in darilno pogodbo. Če bo ugotovilo, da gre delno za darilo, bo moralo ugotoviti vrednost darila, glede na to, da tožnica zaradi prikrajšanja nujnega deleža zahteva vračilo darila v zapuščino. Sodišče bo moralo upoštevati, da se pri vračunanja darila dediču v njegov dedni delež, to oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - pristanek na vožnjo z vinjenim voznikom - neuporaba varnostnega pasu - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost
Višina 20 % prispevka tožnika, ker je prisedel k vinjenemu vozniku, je materialnopravno pravilna. Da vinjenost voznika zmanjšuje njegove vozniške sposobnosti, je splošno znano. Zato tudi vožnja pod vplivom alkohola ni dovoljena. Prisedanje k vinjenemu vozniku pa je neskrbno ravnanje, s katerim oškodovanec tudi sam prispeva k nastanku škode ali povzroči, da je škoda večja, ko bi bila sicer. Toženec bi ob potrebni skrbnosti moral opaziti, da je bil voznik vinjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016780
KZ-1 člen 212, 212/1, 212/4. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 371, 371, 371/1-9. ZIS-UPB3 člen 7, 7/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - prekoračitev obtožbe - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - igre na srečo - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - kazenska sankcija - odločba o stroških kazenskega postopka
Denarne verige so na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o igrah na srečo prepovedane in zanje na območju Slovenije ni mogoče pridobiti dovoljenja, v obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo tudi, da so vplačila potekala gotovinsko brez izdaje potrdil o prejemu denarja, netransparetno z vidika sheme, kamor so se po vplačilu še drugih oseb uvrstili posamezni oškodovanci, ter na podlagi darilnih pogodb oziroma izjav, s podpisom katerih so darovalci denar za obdarjence izplačali obdolžencu in se uvrstili v shemo pod vrh obdarjenca, s podpisom izjave pa se zavezali, da iz tega naslova ne bodo uveljavljali civilnih ali kazenskih zahtevkov.
Premoženjske razmere obdolženca in njegova obveznost, da preživlja otroka, sodišču prve stopnje niso dajale podlage za zaključek, da bo s plačilom stroškov kazenskega postopka njegovo preživljanje in preživljanje otroka ogroženo, zato mu jih je utemeljeno naložilo v plačilo.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - najem neprofitnega stanovanja - pogoji in kriteriji - primerno stanovanje - lastnik nepremičnin - pogoji za odpoved najemne pogodbe
Lastnik, ki oddaja neprofitno stanovanje, sme odpovedati najemno pogodbo, če ima najemnik neprofitnega stanovanja v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo.
Želje in prioritete najemnika neprofitnega stanovanja, ki ima v lasti za življenje v njem primerno stanovanje, ne morejo pretehtati nad dolžnostjo lastnika neprofitnega stanovanja oddati tako stanovanje upravičencem do najema stanovanja za neprofitno najemnino.
SPZ člen 33. ZIZ člen 17, 49, 52, 64, 221. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 116.
sodno varstvo posesti - protipravnost motilnega dejanja - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - delo izvršitelja - subjektivne meje pravnomočnosti
Ni dvoma, da lahko že po naravi vsaka izvršba rezultira prav v motenju določene posesti. Navsezadnje je prav to pravno dopusten cilj, ki ga upnik v izvršilnem postopku lahko zasleduje in pričakuje - tj. pravno dopustno motnje posesti.
S tega vidika pa je takšna motnja dolžnikove posesti vtkana v samo zasnovo izvršilnega postopka, že zato pa sistemsko gledano ne dopušča s tega vidika protislovne sodne intervencije še v okviru sodnega varstva posesti iz 33. člena SPZ.
Izročitev nepremičnine v izvršilnem postopku, na način, da je prosta "vseh oseb", omogoča tudi izvršbo zoper tiste osebe, ki sicer kot dolžniki niso izrecno navedeni v sklepu o izvršbi, a se vsebinsko nahajajo v njegovi dejanski oblasti. S tega vidika takšna izvršitev sklepa o izvršbi le navidezno prebije ti. subjektivne meje pravnomočnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016355
ZIZ člen 268, 272, 272/2, 273. ZPP člen 186. ZZK-1 člen 13, 63.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - konkretizirana nevarnost - ustrezno sredstvo zavarovanja - zaznamba pravnih dejstev - delitev parcele - priviligirana sprememba tožbe
Za izkaz obstoja nevarnosti mora upnik dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pritožnik ni izkazal takšne konkretizirane nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode (ki bi bila v čem več od tega, da vsak lastnik lahko razpolaga s svojo stvarjo) v zvezi s predlogom za prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine. Nameravana parcelacija v ničemer ne izkazuje nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. To, kar lahko tožena stranka naredi v pravnem prometu s sedanjo parcelo, lahko naredi tudi s taisto nepremičnino, razdeljeno na več parcel.
V zemljiško knjigo je mogoče zaznamovati le tista pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi vsakršne uradne ali neuradne delitve ter spremembe pravnega statusa nepremičnine ni eno od tistih pravnih dejstev, ki jih je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018388
ZVD člen 9, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kontradiktornost postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega nadzora
Ugotavljanje postopka čiščenja stroja ob asistenci zaposlenih pri L. d. d. oziroma nadrejenih tožniku, ne more pomeniti nepristranskega ugotavljanja dejstva. Tožnik je že v tožbi, tožena stranka pa večkrat med postopkom, predlagala izvedenca za te stroje, ki naj ugotovi pravilno čiščenje stroja in odgovori na tožnikove trditve, da stroja ni bilo mogoče očistiti drugače, kot ga je čistil sam. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.
V nadaljevanju postopka naj tudi sodišče ugotovi, ali lahko opravi ogled na kraju samem ob tožnikovi prisotnosti glede na višino in dostop do vsipnika. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da so delavci in tožnik stroj čistili napačno, delodajalec tožnika pa opustil dolžni nadzor, je treba razmišljati v smeri deljenja odgovornosti.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajna narava duševnih bolečin - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - tuja nega in pomoč - kriterij potrebnosti - sodni izvedenec - strokovno vprašanje
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se priznava le v primerih, ko je zmanjšanje življenjskih aktivnosti trajne narave. Ko ni trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, se odškodnina v tej obliki odmeri tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti le, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) okoliščine; sicer se za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti odškodnina odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016507
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 54, 57. ZVEtL člen 7, 7/3. ZPP člen 243.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - prostorski akti - situacijski načrt - redna raba - javno dobro - dokaz z izvedencem - predlog za postavitev izvedenca - izvedenec določene stroke
Pri predlaganju dokaza z izvedencem sodišče ni vezano na predlog, kakšne stroke naj bo izvedenec. Katerega izvedenca in kakšne stroke bo postavilo, je odločitev sodišča. Stranka oziroma udeleženec postopka tudi ni dolžan dokaznega predloga konkretizirati na tak način, da navede stroko izvedenca, ki naj ga sodišče postavi. Njena dolžnost je, da navede v zvezi s katerim dejstvom predlaga dokaz (dokazna tema) ter da navede, da predlaga tovrsten dokaz (torej dokaz z izvedencem).
obratovalni stroški in stroški upravljanja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - prekluzija tožbenih navedb - ugovor zoper sklep o izvršbi in prva pripravljalna vloga se obravnavata kot celota - predlog za izdajo sklepa o izvršbi kot tožba
Tožeča stranka z vložitvijo tožbe ni bila prekludirana. V predmetnem postopku se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim in drugim odstavkom 286.a člena ZPP tožeči stranki na prvem naroku za glavno obravnavo določilo rok za vložitev prve pripravljalne vloge.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016905
OZ člen 269. SPZ člen 212. ZIZ člen 17, 19, 21, 212. ZNP člen 145, 145/2.
sodni penali - nujna pot - služnost - nedenarna terjatev - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - dajatveni del - konfesorna tožba
Sodni penali so instrument pritiska na dolžnika, ki ni izpolnil svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene v pravnomočni sodni odločbi, ki mora imeti lastnost izvršilnega naslova.
S pravnomočnostjo sklepa o ustanovitvi nujne poti pridobi upravičenec upravičenja, ki ustrezajo vsebini stvarne služnosti. Služnostni upravičenec tako prične nujno pot uporabljati s pravnomočnostjo sklepa o določitvi nujne poti, če pa se lastnik služečega zemljišča temu upira, lahko služnostni upravičenec zoper njenega zahteva izvršbo, vendar le, če je oblikovalnemu izreku sklepa o ustanovitvi nujne poti dodan tudi sam dajatveni izrek o zavezi lastnika dopustiti uporabo v dovoljenem obsegu. Dajatvenega izreka pa izvršilni naslov v konkretni zadevi ne vsebuje, kar pomeni, da je konkretni izvršilni naslov oblikovalne narave in ne nalaga dolžnici nobene obveznosti. Z omenjenim izvršilnim naslovom je zgolj opisana nujna pot v korist upnika ter določeno denarno nadomestilo za uporabo nujne poti, medtem ko dolžnici glede na to, da dajatvenega izreka o zavezi lastnice dopustiti uporabo v dovoljenem obsegu, ne nalaga. Zato upnik svojega varstva v izvršilnem postopku ne more doseči z vložitvijo predloga za določitev sodnih penalov, temveč lahko zahteva ustrezno varstvo s konfesorno tožbo.
Za primere (med katere spada tudi konkretni), ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje zato nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška. Za čas pred uveljavitvijo SPZ pa mora biti posest dobroverna ali dobroverna in zakonita v smislu določb ZTLR, pri čemer je s prehodno določbo iz drugega odstavka 269. člena SPZ glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobroverno lastniško posestjo po SPZ.
Posest je dobroverna, če ima posestnik pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
Ker je toženka uspela dokazati, da tožnik že ob začetku gradnje ni bil v dobri veri, saj ni bil v opravičljivi zmoti, da gradi na parceli 844/1, je jasno, da tudi po 11. 3. 1993, ko je prišlo do lastninjena nepremičnine 851/3 in ta ni bila več v družbeni lastnini, ni mogel biti v dobri veri, da je lastnik spornega dela te parcele. Lastninske pravice zato niti po letu 1993 ni priposestvoval.
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču (to je - glede na čas gradnje - pravnega pravila paragrafa 418 ODZ). Po stališču teorije in sodne prakse so te določbe veljale le za gradnjo na zemljišču, ki je bilo v zasebni lasti.
SZ-1 člen 24, 24/5. ZFPPIPP člen 252, 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 409. OZ člen 1019, 1019/3, 1022.
lastnik stanovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - stroški dobave toplote - osebni stečaj dolžnika - regresna terjatev - odpust obveznosti dolžnika - poroštvo - poroštvena obveznost
Skladno z 252. členom ZFPPIPP, ki določa, da pravne posledice stečaja nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer določeno drugače, postopek osebnega stečaja nad toženko na tožničino regresno terjatev ne more vplivati. Na njeno regresno terjatev tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki določata, da ta učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku določeno drugače, ne učinkuje, saj učinkuje le za terjatve nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 26. 1. 2015. Ob navedenem se za neutemeljene izkažejo pritožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za istovetnost denarnih terjatev in da na regresno terjatev tožnice, ki jo uveljavlja v tem postopku, učinkuje odpust obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016790
ZKP-UPB4 člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 502, 502b.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje ukrepa
Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka se po oceni pritožbenega sodišča niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, zato še zmeraj obstaja ista nevarnost odtujitve premoženja, saj ni spregledati takojšnjega razpolaganja obdolženca s koristjo, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem.
nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum
Ustavno sodišče je že v odločbi Up-2094/06 izrecno izpostavilo, da obrazložena pobuda policije in predlog državnega tožilstva preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da utemelji obstoj zakonskih razlogov za uvedbo ukrepa (odreditev hišne preiskave), zato bi moral preiskovalni sodnik v predmetni kazenski zadevi v odredbah za hišne preiskave navesti konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so osumljenci storili kaznivo dejanje tihotapstva. Pritožnica se sklicuje na v času izdaje odredb za hišne preiskave veljavno sodno prakso, vendar pa s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Ustavno sodišče je namreč v odločbi Up-1006/13 ocenjevalo (ne)ustreznost obrazloženosti odredb za hišno preiskavo z dne 15. 12. 2009 in 16. 12. 2009, ki sta bili torej izdani v časovno primerljivem obdobju kot odredbe v predmetni kazenski zadevi oziroma, "v skladu s tedaj obstoječo sodno prakso" ter presodilo, da nista izpolnjevali ustreznega standarda obrazloženosti sodne odločbe. Tudi okoliščina, da je bil preiskovalni sodnik, ki je izdal sporne odredbe, natančno seznanjen z vsebino že pridobljenih dokazov, pravilnih zaključkov izpodbijanega sklepa ne more omajati. Namen obrazložitve sodne odredbe je v tem, da se lahko z naknadno kontrolo preizkusi sodnikova presoja o obstoju pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave (odločba Up-1006/13), česar pa, zaradi pomanjkljivosti obrazložitve, obravnavane odredbe za hišno preiskavo ne omogočajo.
Pri trpinčenju gre po zakonski definiciji za ponavljajoče se ali sistematično negativno ravnanje zoper delavca. Enkraten dogodek (kot je v tem primeru izredna odpoved) sam po sebi praviloma ne more utemeljevati trpinčenja na delovnem mestu. V drugih očitanih ravnanjih direktorice tožene stranke ni elementov trpinčenja na delovnem mestu. Pritožbeno sodišče zato kljub nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi soglaša s presojo, da se nad tožnico ni vršilo trpinčenje na delovnem mestu.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 135/2017 s 5. 2. 2018 spremenilo stališče, zavzeto v dotedanji sodni praksi pritožbenega sodišča ter odločilo, da tudi delavcu, ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo in mu je bilo kasneje s sodno odločbo vzpostavljeno retroaktivno, na podlagi 166. člena ZDR pripada nadomestilo za neizrabljen letni dopust. Čeprav brezposelna oseba ne dela, ni na letnem dopustu in čeprav je bilo tožnici naknadno s pravnomočno sodno odločbo za nazaj priznano nadomestilo plače, to ne pomeni, da v zvezi z neizkoriščenim letnim dopustom ni bila v ničemer prikrajšana. Namen nadomestila plače se namreč razlikuje od namena nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026731
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivna identiteta - količina droge - isti historični dogodek - zmanjšana kriminalna količina
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da opis dejanja po obtožbi obtožbe ne drži, obtoženega oprostiti vseh očitkov. Količina prepovedane droge ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato za izpolnjenost biti inkriminacije zadošča ugotovitev, da je obtoženec določen (vendar točno neugotovljen del) prepovedane droge nedvomno kupil in hranil z namenom prodaje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in po izvedenem dokaznem postopku v konkretnem delu opisa dejanja zajeto kriminalno količino zmanjšalo, obtoženca pa spoznalo za krivega v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.