redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je dobila tožnica redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je uživala B.B. posebno varstvo pred odpovedjo po 115. členu ZDR-1. Okoliščina, ki jo je tožena stranka štela za odločilno, da tožnici poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je bila v tem, da je druga delavka, ki je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "koordinator izobraževanja", spadala v zaščiteno kategorijo delavcev. Ta okoliščina pa v konkretnem primeru ni relevantna, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je namesto B.B. delo na delovnem mestu "koordinator izobraževanja" opravljala druga delavka, A.A., ki je B.B. nadomeščala, zato ker je slednja nastopila porodniški dopust. Glede na to tudi po zaključku pritožbenega sodišča porodniški dopust B.B. ni mogel biti utemeljen razlog za to, da je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (A.A. ni imela statusa zaščitene delavke). Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je imela A.A. sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ne more predstavljati utemeljenega razloga za ugotovitev, da je prenehala potreba po delu tožnice iz njene pogodbe o zaposlitvi (in ne potreba po delu A.A.).Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici nezakonita.
zapuščinski postopek - pravnomočno končan zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - predmet zapuščinskega postopka
Denarna protivrednost zapustnikovega nepremičnega premoženja in izplačana odškodnina nista bila del zapuščine, zaradi česar sta lahko le predmet ustreznih obligacijskih zahtevkov v pravdi, ne pa predmet zapuščinskega postopka.
Zahtevek za plačilo avtorskega honorarja za pogodbeno urejeno uporabo je po svoji naravi občasna terjatev, te pa po prvem odstavku 347. člena OZ zastarajo v treh letih.
Sestopanje z višine 90 cm, brez pripomočka, ne predstavlja običajnega načina sestopanja iz enega višinskega nivoja na drugi višinski nivo in takega sestopanja kljub previdnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo. Dejstvo, da so delavci na stroj že dalj časa stopali in sestopali brez ustreznih pripomočkov ne razbremenjuje delodajalca odgovornosti, da poskrbi za varne pogoje dela. Podana je njegova krivdna odgovornost.
Obsojenec izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP. S tem je po šestem odstavku 11. člena ZST-1 upravičen do celotne taksne oprostitve.
Po ZUPJS se pri presoji premoženjskega kriterija ne upoštevajo kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo katastrski dohodek. Se pa katastrski dohodek upošteva pri ugotavljanju dohodkovnega kriterija v sklopu presoje materialnega položaja prosilca po ZBPP.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016745
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 113, 113/4.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - nadomestitev soglasja starša - šolanje - izbira osnovne šole - zavrnitev predloga stranke - začasna odredba po uradni dolžnosti - izvrševanje roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja korist otroka
V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki postopati še posebno restriktivno zaradi vpliva na končno odločitev in dolgoročnih posledic izdane začasne odredbe. Gre za nujni ukrep, ki ga je treba izreči (le) takrat, ko se pokaže, da koristi otroka terjajo ukrepanje že tekom postopka. Iz ogroženosti otroka mora izhajati nujnost po začasni ureditvi spornega razmerja. Sodišče mora torej ugotoviti največjo korist otroka in nujnost izrečenega ukrepa.
Ker roditelja že dalj časa ne živita več skupaj, ampak v različnih državah, njuna hčerka pa je dopolnila starost, ko mora začeti hoditi v šolo, je (žal) realnost taka, da je treba zaradi razhoda družine in ker se roditelja o tem ne (z)moreta sporazumeti sama, niti s pomočjo CSD, odločiti o vpisu v šolo, ki je v največjo korist otroka.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v večjo korist deklice, da se vpiše v Osnovno šolo Y., zato je predlagateljev predlog za vpis v Osnovno šolo L. zavrnilo in izdalo po uradni dolžnosti začasno odredbo, s katero je nadomestilo predlagateljevo soglasje za vpis deklice v prvi razred Osnovne šole Y.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016466
KZ-1 člen 87, 87/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/6.
izvršitev denarne kazni
Potem, ko je sodišče že dalo možnost obsojencu obročnega plačila izrečene denarne kazni, pa je obsojenec to možnost zapravil, kot je to razvidno iz obrazložitve te sodbe, ni mogoče ponovno predlagati takega načina izvršitve denarne kazni, zato je pritožba obsojenca, ki tak predlog vsebuje, neutemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016700
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP-UPB3 člen 358, 358/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Navedba, da je račune sprva plačeval, nato pa kljub pravilno izpolnjenim obveznostim računov, ki jih ni zavrnil, ni plačal, kljub temu, da je ob zapadlosti prvega računa imel dovolj sredstev za plačilo, ne predstavlja konkretizacije, na kakšen način naj bi obdolženec oškodovanca preslepil. Preslepitvenega namena pa ne konkretizirajo niti nadaljnje trditve v opisu, da je kasneje (29. 8. 2011) podpisal stanje odprtih postavk in je na pozive direktorice oškodovane družbe plačilo še naprej obljubljal (nazadnje 27. 2. 2013) in da se kasneje na klice in opomine več ni odzival ter iz zaposlitve pridobljenih sredstev ni namenil niti za delno poplačilo dolga, temveč gre le za opis okoliščin, nastalih po tem, ko se pogodba ni več izvajala, ne pa pri izvajanju pogodbe, na podlagi katere so bili računi izdani in niso bili plačani, kot se mu očita, torej v obdobju od 8. 9. 2009 do 12. 4. 2010.
URS člen 27. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - silobran
Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja obdolženca (osumljenca) ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016507
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 54, 57. ZVEtL člen 7, 7/3. ZPP člen 243.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - prostorski akti - situacijski načrt - redna raba - javno dobro - dokaz z izvedencem - predlog za postavitev izvedenca - izvedenec določene stroke
Pri predlaganju dokaza z izvedencem sodišče ni vezano na predlog, kakšne stroke naj bo izvedenec. Katerega izvedenca in kakšne stroke bo postavilo, je odločitev sodišča. Stranka oziroma udeleženec postopka tudi ni dolžan dokaznega predloga konkretizirati na tak način, da navede stroko izvedenca, ki naj ga sodišče postavi. Njena dolžnost je, da navede v zvezi s katerim dejstvom predlaga dokaz (dokazna tema) ter da navede, da predlaga tovrsten dokaz (torej dokaz z izvedencem).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016880
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 189, 189/3.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - obrazloženost ugovora - porok in plačnik - litispendenca
Ker se je dolžnik v predmetni zadevi zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik terja preostanek dolga po kreditni pogodbi hkrati od njega in od kreditojemalca. Vendar pa je treba upoštevati, da upnik preostanek dolga po kreditni pogodbi istočasno uveljavlja v dveh sodnih postopkih, saj je vložil dva predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako zoper kreditojemalca, kot tudi zoper solidarnega poroka. Upnik je v izvršilnem postopku zoper kreditojemalca v pretežnem delu uspel in je tako pridobil izvršilni naslov zoper kreditojemalca. Če bi sodišče za isto terjatev ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo tudi zoper solidarnega poroka, bi tako upnik pridobil dva izvršilna naslova za isto terjatev. Posledično bi upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov isto terjatev v izvršilnem postopku lahko izterjeval tako zoper kreditojemalca kot tudi zoper solidarnega poroka, s tem pa bi bila podana nevarnost dvojnega poplačila oziroma neupravičene obogatitve upnika.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - grožnja - sila - napaka volje - nedopustna grožnja - neveljavnost sporazuma
Nedopustno grožnjo naj bi predstavljale besede "ali podpišeš ali pa se bomo kje drugje pogovarjali", vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik navedenih besed sploh ni dokazal, da pa tudi v primeru, ko bi bile take besede izrečene, ne predstavljajo pravno nedopustne grožnje. Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje po 45. členu OZ, zaradi katere bi bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljaven.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - oškodovanec kot tožilec - nekonkretizirana navedba
Kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 se lahko stori le z obema oblikama naklepa, torej tedaj, ko se storilec zaveda svojega dejanja in ga hoče storiti (direktni naklep), ali ko se storilec zaveda, da lahko stori dejanje, pa v to privoli (eventualni naklep). Opis dejanja, kot ga vsebujeta obtožni predlog in njegova dopolnitev po pravilni presoji sodišča prve stopnje glede tega ni dovolj konkreten in jasen, pa je zato pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da iz njega niso razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ki bi ga naj storil osumljeni. Iz opisa ne izhaja, da naj bi osumljenec naklepno poškodoval osebni avto oškodovanca kot tožilca. V opisu je navedeno zgolj to, da bi naj osumljenec, ko se je peš odpravil proti poštnemu nabiralniku, pritrjenemu na vhodna vrata hiše M. 26, z levo nogo (v predelu od stopala do stegna) zadel v brizgalko za pranje levega žarometa osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na navedenem naslovu. Tak opis dopušča tudi nehoteno poškodbo osebnega avtomobila.
SZ-1 člen 24, 24/5. ZFPPIPP člen 252, 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 409. OZ člen 1019, 1019/3, 1022.
lastnik stanovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - stroški dobave toplote - osebni stečaj dolžnika - regresna terjatev - odpust obveznosti dolžnika - poroštvo - poroštvena obveznost
Skladno z 252. členom ZFPPIPP, ki določa, da pravne posledice stečaja nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer določeno drugače, postopek osebnega stečaja nad toženko na tožničino regresno terjatev ne more vplivati. Na njeno regresno terjatev tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki določata, da ta učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku določeno drugače, ne učinkuje, saj učinkuje le za terjatve nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 26. 1. 2015. Ob navedenem se za neutemeljene izkažejo pritožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za istovetnost denarnih terjatev in da na regresno terjatev tožnice, ki jo uveljavlja v tem postopku, učinkuje odpust obveznosti.
ZD člen 52. ZPP člen 181, 181/1. OZ člen 86, 86/1.
nujni dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - mešana pogodba - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vmesni ugotovitveni zahtevek - pasivna legitimacija
V ponovljenem postopku bo moralo sodisce prve stopnje izhajati iz pogodbenih določil in ugotoviti ali ob sporazumni ocenitvi preživljalskih obveznosti na 55.000 EUR sporna pogodba v celoti predstavlja odplačno pogodbo ali pa gre za mešano odplačno in darilno pogodbo. Če bo ugotovilo, da gre delno za darilo, bo moralo ugotoviti vrednost darila, glede na to, da tožnica zaradi prikrajšanja nujnega deleža zahteva vračilo darila v zapuščino. Sodišče bo moralo upoštevati, da se pri vračunanja darila dediču v njegov dedni delež, to oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016790
ZKP-UPB4 člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 502, 502b.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje ukrepa
Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka se po oceni pritožbenega sodišča niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, zato še zmeraj obstaja ista nevarnost odtujitve premoženja, saj ni spregledati takojšnjega razpolaganja obdolženca s koristjo, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - predlog za kazenski pregon - vzročna zveza
Za dejanje, ki sta ga obtožba in sodba opisali pod točko I/2 in opredelili kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, oškodovanec ni pravočasno podal predloga za kazenski pregon, zato ga obdolžencu obtožba tudi ne bi smela očitati.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda po izvensodni poravnavi - nova škoda po sklenitvi poravnave - naknadna škoda - isti historični dogodek - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kršitev razpravnega načela - znova opravljena glavna obravnava - kršitev materialnoprocesnega vodstva - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve - obstoj nove škode - obseg in višina škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri razmejitvi, katera škoda je nova, je treba najprej izhajati iz pravnoposlovne volje pravdnih strank, ki je bila izražena v obliki sklenjene poravnave. Tako ni odločilen zgolj objektivno (ne)predvidljiv razvoj oziroma zaplet poškodbe z vidika medicinske znanosti.
Kljub temu, da so tožnikove težave v smislu poškodbe vezi v desnem palcu obstajale že od škodnega dogodka dalje, se zanje tedaj ni vedelo. To velja tako objektivno, tj. za stroko (zdravnike), še toliko bolj pa za laičnega tožnika, zato je bila njegova poškodba vezi, kot se je razvila naknadno, nedvomno za vse presenetljiva, nova in zunaj dometa sklenjene poravnave.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedensko mnenje v skladu z nalogami, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o postavitvi. Glede presoje, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026731
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivna identiteta - količina droge - isti historični dogodek - zmanjšana kriminalna količina
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da opis dejanja po obtožbi obtožbe ne drži, obtoženega oprostiti vseh očitkov. Količina prepovedane droge ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato za izpolnjenost biti inkriminacije zadošča ugotovitev, da je obtoženec določen (vendar točno neugotovljen del) prepovedane droge nedvomno kupil in hranil z namenom prodaje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in po izvedenem dokaznem postopku v konkretnem delu opisa dejanja zajeto kriminalno količino zmanjšalo, obtoženca pa spoznalo za krivega v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.