Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da ima dokončni obračun v skladu z ustaljeno sodno prakso naravo izvensodne poravnave.
Terjatev tožeče stranke (podizvajalec) do tožene stranke (naročnik) je odvisna od njene terjatve do izvajalca. Če se njena terjatev do izvajalca zaradi pobota zniža se posledično zniža tudi njena terjatev do tožene stranke (naročnika), kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in upoštevalo. Naročnik v skladu z določilom 631. člena OZ ne more podizvajalcu dolgovati več, kot podizvajalcu dolguje izvajalec. Tožena stranka pa je dolžna izvajalcu za dela, ki jih je opravil podizvajalec (ne glede na vrednost, ki jo je podizvajalec zaračunal izvajalcu), plačati le toliko, kot je za ta dela izvajalec predvidel v ponudbenem predračunu.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev - verzija - pravnomočna sodba
Delodajalec je delavcu po pravnomočni sodbi izplačal plače, brez upoštevanja denarnega nadomestila, denarno nadomestilo pa je moral vrniti ZRSZ. V tej zadevi je bilo zavzeto stališče, da delodajalec naknadno ne more zahtevati zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti na podlagi določil 190. člena OZ, saj pravna podlaga za izplačilo celotne plače še vedno obstaja. V obveznost plačila, da tožena stranka povrne nadomestilo plače na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ni posegla odločba ZRSZ, ki je bila potrjena z odločitvijo RS, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tako odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med strankama. Zavezanec za vračilo je delodajalec (tožeča stranka) in ne delavka (tožena stranka), ki je bila sicer po odločbi ZRSZ upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Tožena stranka ni bila obogatena brez pravnega temelja (190. člen OZ), pravni temelj še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
začetek stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Tožeča stranka v tem postopku uveljavljane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Zato je njena terjatev do tožene stranke prenehala. Tožeča stranka je ne more več uveljavljati.
Ker so terjatve tožeče stranke prenehale, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3.. ZDR-1 člen 54, 56, 118.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
O projektu in posledično o projektnem delu je mogoče govoriti, če je rezultat projekta nekaj novega - produkt ali storitev, če so viri projekta posebej predvideni in omejeni ter povezani s tveganjem in če ima projekt tudi predviden svoj zaključek. Različne potrebe po delu javnih uslužbencev v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, s katerimi je tožena stranka utemeljevala sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, nikakor niso mogle predstavljati samostojnega projekta v smislu navedenih elementov splošne opredelitve projekta in projektnega dela.
Tožnica v času sklenjenih pogodb o zaposlitvi ni delala na nobenem posebej organiziranem projektu, katerega zaključek bi bil izrecno predviden. Navedeno pomeni, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi določb 56. člena ZDR-1 in tretjega odstavka 68. člena ZJU prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pri odločanju o sodnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja oziroma želja po nadaljevanju, temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi. Ta se lahko kaže tudi v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem, zaradi katerega bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja znatno oteženo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obveščanje delodajalca
Sodišče prve stopnje zaradi napačnih stališč, ni ugotavljalo, ali je tožnik v telefonskem pogovoru toženo stranko seznanil s svojo odsotnostjo. Glede na izpoved priče, da ji je tožnik povedal, da je vložil pritožbo ter da direktorju tega ni povedala, ker je smatrala za urejeno, bi bilo treba presoditi, ali je tožnik že s tem izpolnil svojo dolžnost obvestila tožene stranke o svoji odsotnosti.
sodna poravnava - preživnina - otrokova korist - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene okoliščine - porazdelitev preživninskega bremena - trditvena podlaga - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče prve stopnje se je, čeprav je ugotovilo, da je bila sodna poravnava neprilagojena dejanskim potrebam otrok, ukvarjalo s spremenjenimi okoliščinami ter opravilo primerjavo podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Tako ravnanje je ob zgoraj pojasnjenem stališču materialnopravno zmotno, posledica pa je nasprotje med razlogi sodbe in nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.
najemna pogodba - najemna pogodba po ZPSPP - odpoved najemne pogodbe - pisna odpoved pogodbe - odpovedni razlog - trditveno in dokazno breme
VS RS je obrazložilo, da določba o sodni odpovedi najemne pogodbe ni prisilna, če odpoveduje najemno pogodbo najemnik. To svojo odločbo je utemeljilo s tem, da ima oblikovalni učinek že najemnikova odpoved najemne pogodbe, ki jo sodišče zgolj vroči. Zato ni nedopustno, če se stranki dogovorita za pisno (in nesodno) odpoved, saj ima oblikovalni učinek že vročitev odpovedne izjave. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je to tudi sicer razumljivo: najemnika prizadene odpoved najetih prostorov praviloma precej bolj kot najemodajalca, saj mora praviloma izprazniti prostore. S tem povezano delo in stroški obremenjujejo le najemnika. Najemodajalec je v lažjem položaju, saj odpoved zanj ni povezana s podobnimi nevšečnostmi. Najemnika ZPSPP zato varuje precej bolj kot najemodajalca. Če pa najemodajalec meni, da varstva ne rabi, in da zadošča pisna odpoved, potem se varstvu lahko odpove.
Pravico do odpovedi si je tožena stranka izgovorila v 4. členu Aneksa 1. Odpoved je podala dne 22. 5. 2015. Odpoved ni bila veljavna, ker druga toženka ni niti dovolj natančno trdila, niti dokazala, da so se njene ekonomske razmere izredno poslabšale.
Tožnik je sicer izpolnil pogoje za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine že v letu 2015, ker je tedaj dopolnil zahtevano znižano starost iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, določeno za leto 2015. Pogoj pokojninske dobe 40 let pa je dopolnil z upoštevanjem dodane dobe, zaradi česar glede na izrecno določbo osmega odstavka 202. člena ZPIZ-2B, ni mogoče upoštevati ugodnejšega vrednotenja že od 18. 11. 2015 dalje. Tožnik je 40 let pokojninske dobe brez dokupa dopolnil šele 30. 4. 2016, zaradi česar je do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe glede na osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2 upravičen od 1. 5. 2016 do 29. 12. 2016.
Tožničina starost in dopolnjena pokojninska doba pomenita, da ob invalidski upokojitvi, niti v času odločanja o zahtevi v predmetnem predsodnem postopku, niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine.
Pravnomočnost odločitve o isti stvari, torej o ponovni odmeri invalidske pokojnine, je za odločitev v tej zadevi edino odločilna. Pomeni namreč, da je bila zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma zakonito zavržena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in vrnitev zadeve tožencu v meritorno odločanje pa utemeljeno zavrnjen.
ZUTD člen 11, 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 20/1.
Ker se tožnica na vabilo ni odzvala, oziroma se razgovora ni udeležila, niti ni svojega izostanka opravičila in tudi ni opravičljivih razlogov Zavodu RS za zaposlovanje sporočila v roku 8 dni po prenehanju razlogov in enako dokazov ni predložila na zahtevo zavoda, jo je toženec utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
ustavitev izplačevanja - nadomestilo za invalidnost
Ker se je lahko tožnici delno nadomestilo izplačevalo za čas, ko je bila prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in je izpolnjevala obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela, je pri izplačanem znesku za mesec junij 2017 glede na to, da se je 1. 6. 2017 v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zaposlila prišlo do preplačila. Zaradi obstoja dejanskega stanu iz 194. člena ZPIZ-2 je prejeti znese dolžna vrniti toženi stranki.
ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Ustavno sodišče RS je zavarovancem, za katere revizija ni bila opravljena, omogočilo, da sami zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter zahtevajo ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. Vendar je bil za vložitev takšne zahteve določen rok 60 dni od objave ustavne odločbe. Po sodni praksi gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno, višjo odmero pokojnine. Pomeni, da so zahteve, vložene po 29. 6. 2015, če je 10-letni rok iz 183. člena ZPIZ-2 že potekel, prepozne.
ZPIZ-2 člen 19, 19/1, 86, 86/1, 86/2, 86/3, 122, 122/1.
nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - III. kategorija invalidnosti
Delno nadomestilo se invalidu III. kategorije, ko gre za zavarovanca, ki kot brezposelna oseba prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti.
tuja stvar - izročitev stvari v posest - vrednost vozila - izguba vrednosti vozila - zmanjšanje premoženja - hramba avtomobila - tehnična brezhibnost vozila - deliktna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - obstoj protipravnosti - opustitev dolžne skrbnosti - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - zastaranje odškodninske terjatve
Zmotno je toženčevo stališče, da protipravno posedovanje vozil ne more predstavljati odškodninske odgovornosti. Zmanjšanje vrednosti, ki predstavlja vtoževano pravno upoštevno škodo, lahko namreč povzroči tudi (ob hkratnem poteku časa) protipravna opustitev izročitve tuje lastnine v posest, saj je (že) s tem lastniku onemogočeno vnovčenje njene vrednosti (ob tem pa tudi ustrezno vzdrževanje stvari za ohranjanje njene vrednosti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016068
OZ člen 186, 352, 353, 357.
deliktna odškodninska odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje kazenskega pregona - daljši zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni in objektivni zastaralni rok - solidarna odškodninska odgovornost - regresni zahtevek zavarovalnice - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata kot procesna ovira - meritorna sodna odločba - procesna odločba
Sodišče je glede ugovora zastaranja pravilno navedlo, da je treba v konkretni zadevi uporabiti določbo 353. člena Obligacijskega zakonika, ker je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Odškodninski zahtevek zastara, ko se izteče čas, ki je potreben za zastaranje kazenskega pregona.
Sodišče je pravilno navedlo, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, kadar o vsebini zahtevka sodišče odloči z meritorno odločbo. Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo zoper toženca ne predstavlja meritorne odločitve.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - status upnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prijava izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - nepravnomočna sodba
Prodaje premoženja stečajnega dolžnika ni dovoljeno začeti do pravnomočnosti odločitve o zahtevku izločitvenega upnika.