ZKP-UPB8 člen 201, 201/1, 201/1-3.. ZNPPol člen 53, 54.
podaljšanje pripora - obstoj utemeljenega suma - zaseg predmetov v kazenskem postopku - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča - nedovoljeni dokazi
Od kod zagovornikom podatek, da so policisti drogo, zaseženo dne 08.09.2018 našli v zaprtem predalu pritožbenemu sodišču ni jasno, saj je iz zaslišanja policista I. P. razvidno, da sam ni ničesar odpiral ali pa kakorkoli prispeval h temu, da bi postala pozneje zasežena vrečka z mamilom vidna, sam zaseg zavoja, za katerega se je pozneje izkazalo, da vsebuje 47,67 g kokaina pa je tudi bil opravljen skladno z določbami 54. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
postopek prisilne likvidacije - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - prekinitev postopka - stranke postopka prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna
Ob smiselni uporabi 97. člena ZFPPIPP je upravitelj organ postopka prisilne likvidacije, tudi v postopku prisilne likvidacije pa je njegova naloga varovanje in uresničitev interesov upnikov. Je tudi zakoniti zastopnik dolžnika, ki je v prisilni likvidaciji. Ni pa pooblaščenec ali zastopnik delničarjev ali družbenikov, ki bi za svoje delo potreboval soglasje družbenikov.
Ko je postopek prisilne likvidacije pravnomočno začet, se lahko konča le s poplačilom vseh upnikov ali pa z začetkom stečajnega postopka. Prekiniti pa ga ni več mogoče.
Stranke postopka prisilne likvidacije so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek. To pa pomeni, da se je družbenica smela pritožiti zoper izpodbijani sklep in ni pravilno stališče upravitelja, da naj pritožnica zaradi pravnomočnosti sklepa o prenehanju pravne osebe ne bi več imela položaja družbenika.
Domneva iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP je sicer izpodbojna, vendar pa ne z navajanjem, da ima dolžnik dovolj premoženja, iz katerega se bodo (nekoč) poplačale vse njegove obveznosti. Zatrjevanega dejanskega stanja pa pritožnica ne izpodbija.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00016444
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7, 383.
kaznivo dejanje grožnje - dve kaznivi dejanji - realni stek - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev v korist obdolženca
Obdolženčev zagovornik ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni pravni kvalifikaciji obdolženca za izvršitev kaznivega dejanja 9. 1. 2016 obtožbe oprostiti, ne pa navedenega dejanja zgolj izpustiti iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe. Gre namreč za dve kaznivi dejanji, zato je med njima podan realni stek. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri tem za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar je le-ta obdolžencu v korist, zato jo lahko v pritožbenem postopku uveljavlja le državni tožilec, ne pa tudi obdolženec oziroma njegov zagovornik. Ker državna tožilka tega ni storila in ker ne gre za kršitev, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (383. člen ZKP), pritožbeno sodišče v izrek izpodbijane sodbe ni poseglo. Sodišče se je pri odločanju o pritožbi obdolženčevega zagovornika posledično omejilo zgolj na dogodek iz izreka sodbe, to je očitano dejanje z dne 22. 1. 2016.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dokazovanje z izvedencem - kriva izpovedba priče ali izvedenca
Če si je tožeča stranka s tem, ko sama izvedenca ni predlagala, čeprav iz njenih pritožbenih navedb izhaja, da bi bil ta potreben za dokazovanje njene trditvene podlage, želela znižati stroške na račun tožene stranke, je to njen riziko. Tudi če bi tožena stranka tak dokazni predlog umaknila, bi bil rezultat isti - tožeča stranka zaradi prekluzije tega dokaznega predloga ne bi mogla več postaviti. Popolnoma neutemeljeno tožeča stranka očita napako sodišču, ki dokaza v prid njenih trditev ni ne moglo ne smelo izvesti, če sama takega predloga ni podala.
Ker tožeča stranka takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjevala, njen predlog za obnovo postopka niti v tem delu ni utemeljen. Trditve o krivem pričanju pa niti ne morejo predstavljati podlage za obnovo postopka iz 10. točke drugega odstavka 394. člena ZPP, saj je to samostojen obnovitveni razlog, za katerega je treba izpolniti še dodatne predpostavke, ki jih tožeča stranka ni izkazala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016368
KZ-1 člen 12, 14, 14/3. ZKP člen 373, 359, 359/1, 359/1-1.
konkretizacija pritožbenih očitkov - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - krajevna veljavnost kazenskega zakona - posebni pogoji za pregon - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - obsodilna sodba
Ker bi naj obdolženi po opisu dejanja le-to storil v Sloveniji in Romuniji, sme biti preganjan po slovenskem kazenskem zakonu (12. člen KZ-1), vendar samo, če je dejanje kaznivo tudi po romunskem kazenskem zakonu (tretji odstavek 14. člena KZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016395
ZNP člen 21. SZ-1 člen 23, 23/4. ZPP člen 180, 180/1.
način uporabe skupnih delov - obstoj pravnega razmerja - dolžnost plačila stroškov - skupna kotlovnica več objektov - upravljanje s skupnim delom več večstanovanjskih stavb - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - ugotovitvena tožba - negativna ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ekonomski interes
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje dogovora glede upravljanja skupne kotlovnice v smislu določbe četrtega odstavka 23. člena SZ-1, ki bi ga bilo potrebno rešiti oz. urediti v nepravdnem postopku, ampak za spor med etažnimi lastniki navedenih večstanovanjskih stavb o tem, ali so etažni lastniki, ki so se odklopili od tedaj skupnega sistema ogrevanja, dolžni nositi obratovalne stroške, ki so vezani na kotlovnico. Ta spor pa je treba rešiti v pravdnem postopku.
Pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo je podan, saj glede obstoja sporne pravice oz. pravnega razmerja obstaja negotovost, zaradi česar se etažni lastniki obravnavane stavbe čutijo ogrožene v svojem pravnem položaju, glede na to, da jim nasprotna udeleženka že izdaja račune, pa obstaja tudi opravičena potreba, da se negotova situacija razjasni, pri čemer tudi ne gre za zasledovanje le ekonomskega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017404
OZ člen 9, 125. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - pogodba o naročniškem razmerju - neplačilo obveznosti - odstop od pogodbe - splošni pogoji poslovanja - dolžna skrbnost - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled spisa
Ko na eni strani toženka priznava veljavno sklenitev naročniškega razmerja s tožečo stranko, na drugi strani zmotno meni, da zanjo določena pogodbena določila, vsebovana v splošnih pogojih, ne veljajo, ker ne zna brati. Že prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da je toženka prostovoljno vstopila v pogodbeno razmerje in bi se ob potrebni skrbnosti očitno morala zavedati, da zanjo pravni posel ne prinaša le ugodnosti, ampak tudi obveznosti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 386.
prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka - osebni stečaj - prevzem postopka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Ker je stečajni upravitelj s 4. 1. 2018 prevzel postopek, je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da se s tem datumom prekinjeni postopek nadaljuje in odločitev oprlo na prvi odstavek 208. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - javna listina - prevalitev dokaznega bremena - dokazovanje neresničnih dejstev v listini - dokazno breme - uporaba materialnega prava - prometna nesreča - pravila cestnega prometa - plačilo odškodnine
S tem, da je dopuščeno izpodbijanje resničnosti vsebine policijskega zapisnika, ni prevaljeno dokazno breme protipravnosti.
Da vozila, ki se vključujejo iz manj pomembnih stranskih cest nimajo prednosti, je predpisano v 56. členu ZPrCP. Ker je površina, pa kateri je vozila zavarovanka tožene stranke, od parkirišč ločena z neprekinjeno črto, je ta površin ustrezno opredeljena za povezovalno cesto. Prometna površina, po kateri je vozila voznica tožnikovega avtomobila, služi za dostop do parkirnih prostorov, zato je pravilno opredeljena za prometno površino, namenjeno uvozu in izvozu s parkirnih prostorov. To so razlogi, da ni mogoče slediti pritožbi, da gre za dve enakovredni povezovalni cesti in da so za določitev prednosti nujni prometni znaki ali talne označbe z izrecnimi odredbami.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 8, 11, 14a, 34, 34/1, 34a. ZIZ člen 29b, 29b/2.
(ne)plačilo takse - taksna oprostitev
Taksne obveznosti strank so vezane na posamezni postopek in plačilo takse v enem postopku ne razbremeni taksne obveznosti stranke v drugem postopku, čeprav je predmet spora isti.
zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev sodnih pisanj - osebna vročitev - fikcija vročitve - prebivališče - dejansko prebivališče - daljša odsotnost
Toženec je z dokazi, predlaganimi v pritožbi in izvedenimi pred pritožbenim sodiščem, uspel izpodbiti pravilnost fikcije vročitve tožbe v odgovor. Čim pa je tako, ni pogojev za izdajo zamudne sodbe, zato jo je višje sodišče razveljavilo.
Za opustitev stanovanja je glede na okoliščine posamičnega primera mogoče šteti tudi daljšo odsotnost iz stanovanja, čeprav se naslovnik po določenem času namerava vrniti v prvotno stanovanje.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice poškodb - nedokazanost škode
Ker razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje v novem postopku ne presega 2.000 EUR, je sodišče prve stopnje spor pravilno vodilo kot spor majhne vrednosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine - odškodnina nepremoženjsko škodo za strah
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odškodnina v znesku 5.000,00 EUR iz naslova pri tožniku utrpelega strahu ustrezna.Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star 15 let (mladoleten) ter da je na podlagi njegove izpovedbe, ki ji je pritrdil tudi izvedenec, da je po trčenju doživel šok (ni bil v nezavesti) in je samo jokal ter ga je bilo strah poškodb, sklepati, da je bila intenziteta njegovega strahu še toliko večja, kot bi bila v enakih okoliščinah pri odraslem človeku, kar je tudi življenjsko izkustveno sprejemljivo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obrazloženost odločbe - konkretizacija okoliščin
Sodišče mora konkretizirati okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pod zahtevani standard gre šteti primer, ko se neka oseba, ki ima duševno bolezen ali duševno motnjo, sploh ne zaveda dejanskih prvin svojega duševnega stanja ter zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - vrstni red vračunanja izpolnitve
Tožnica neutemeljeno uveljavlja, da prvostopenjsko sodišče pri vračunavanju v dosojeno odškodnino za nematerialno škodo že plačanega zneska toženke 1.800,00 EUR za nepremoženjsko škodo ne bi smelo upoštevati v celoti, ker tega zneska ob izplačilu ni ustrezno konkretizirala po posamičnih postavkah glede na obliko nepremoženjske škode, na katero se plačilo nanaša, s čemer smiselno uveljavlja, da je v tem primeru potrebno uporabiti določbo 287. člena OZ o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve istovrstnih obveznosti. Odškodnina za nepremoženjsko škodo se sicer res določa za posamezne oblike škode, vendar se končno prisodi s skupnim enotnim zneskom, kar pomeni, da gre za enotno terjatev, saj so vse možne oblike nepremoženjske škode med seboj prepletene, brez določljivih razmejitev. Uporaba 287. člena OZ zato v obravnavanem primeru, če tudi toženka ob izplačilu ni natančno precizirala, na katere oblike nepremoženjske škode se plačilo nanaša, ne pride v poštev.
Očitana kršitev je res lahko podana tudi v primeru, ki ga navajata pritožnika in sicer tedaj, kadar je glavna obravnava opravljena brez osebe katerih navzočnost na glavni obravnavi je potrebna. Vendar pa v konkretnem primeru očitana kršitev ni bila storjena, saj je bil na glavni obravnavi v postopku v katerem je obramba sicer obvezna, navzoč obtožencu po uradni dolžnosti postavljen zagovornik. Očitana kršitev bi bila v tem primeru, ko je obramba obvezna, podana le tedaj, če bi bila glavna obravnava opravljena brez navzočnosti zagovornika. V tretjem odstavku 288. člena ZKP je res določeno, da se mora obtožencu v rednem kazenskem postopku vabilo vročiti tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in dnevom glavne obravnave, najmanj 8 dni za pripravo. Vendar pa, kot izhaja že iz same zakonske določbe, zakon ta rok zagotavlja le obtožencu (in še to le za prvo glavno obravnavo), ne pa tudi drugim procesnim udeležencem. Ne glede na to, pa je popolnoma jasno, da zagovornik potrebuje določen čas za pripravo na glavno obravnavo, kot tudi v obravnavanem primeru, ko je po uradni dolžnosti postavljeni zagovornik, v obsežen kazenski postopek ″vstopil″ na koncu dokaznega postopka. Vendar pa nekoliko krajši rok, ki ga je imel za študij zadeve na razpolago zagovornik odvetnik A. Š., da se pripravi na zaključno besedo, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, česar pa konkretno ne zatrjujeta niti pritožnika. S tem zvezi pa je potrebno poudariti, da je obtoženi na glavni obravnavi 19. 3. 2018 svojemu zagovorniku celo prepovedal podati zaključno besedo, podal pa je niti sam obtoženi. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da je zaključna beseda zgolj obtoženčeva pravica, ne pa tudi dolžnost. Če pa se je obtoženi tej pravici odpovedal in jo je prepovedal uveljavljati tudi zagovorniku, potem to že samo po sebi nasprotuje sklicevanju na kršitev postopka, kot to neuspešno poskušata zagovornika v svojih pritožbah.
ZDR-1 člen 65, 66, 75, 75/7, 118, 118/1 118/2, 200, 200/3.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
plačilo za dejansko opravljeno delo - visokošolski učitelj - sodno varstvo - sprememba delodajalca - raziskovalna dejavnost - prenos dejavnosti - sodna razveza - denarno povračilo - nadomestilo plače - reparacija
Do prenosa podjetja oziroma dela podjetja ali dejavnosti pride na podlagi samega zakona, ne glede na morebitno drugačno dogovarjanje med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikov. Pri tem ni bistveno, da ni šlo za prenos gospodarske dejavnosti (v ožjem pomenu besede), temveč za prenos raziskovalne dejavnosti. Tudi raziskovalna dejavnost se glede na dejstvo, da se kot storitev ponuja na trgu in konkurira storitvam, ki jih ponujajo drugi subjekti, ki izvajajo dejavnosti s pridobitnim namenom, šteje kot gospodarska dejavnost v smislu 2. točke 1. člena Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetja ali obratov.
Glede na to, da bi bil tožnik v primeru, če bi bilo njegovemu tožbenemu zahtevku za reintegracijo ugodeno, reintegriran k toženi stranki le za 33 % njegovega delovnega časa (za 13,2 uri na teden), je treba kot osnovo za izračun višine denarnega povračila uporabiti sorazmerni del tožnikove plače, izplačane v zadnjih treh mesecih od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Glede na to, da tožnik niti v predlogu za obnovo postopka niti v svoji pripravljalni vlogi ni navedel, na podlagi katerega od obnovitvenih razlogov, taksativno naštetih v 394. členu ZPP, je vložil predlog za obnovo, ga je sodišče prve stopnje glede na njegovo vsebino utemeljeno obravnavalo kot predlog po 10. točki 394. člena ZPP. Predlog je pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 395. člena ZPP, ker je ugotovilo, da je imel tožnik v postopku zaslišanja sporne priče v tem individualnem delovnem sporu možnost s postavljanjem konkretnih vprašanj navedeni priči razčistiti vsa odločilna dejstva. To pa pomeni, da tožnik ni izkazal, da (ob primerni skrbnosti) pri zaslišanju te priče v postopku tega individualnega delovnega spora ni mogel z navedeno pričo razčistiti spornih vprašanj glede vsebine spornih poročil oziroma drugih spornih vprašanj, ki jih navaja v predlogu za obnovo postopka.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - pritožba zoper sklep o prodaji - solastninska pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - začetek prodaje - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravnomočnost - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - razveljavitev dražbe
Iz določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izhaja, da takrat, kadar izločitveni upnik pravočasno prijavi izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika ni pravnomočno zavrnjen ali izločitvena pravica ne preneha po tretjem odstavku 310. člena ali tretjem odstavku 311. člena tega zakona. Torej je sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo prodajo premoženja, na katerem zatrjevana solastnica izločuje svoj solastniški del, kršilo določilo 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP.
Osnovno načelo stečajnega postopka je načelo najvišjega poplačila upnikov. Če bi stečajno sodišče pred pravnomočnim zaključkom pravde dovolilo prodajo le 1/2 sporne nepremičnine, kasneje pa bi se izkazalo, da je tožbeni zahtevek vsaj deloma utemeljen, bi v nadaljnjem postopku moralo prodajati še tisti odstotek spornih nepremičnin, ki predstavlja razliko med vtoževanim in prisojenim solastnim deležem sporne nepremičnine. Tako postopanje pa bi zaradi višjih stroškov prodaje nedvomno rezultiralo v nižji kupnini. Torej bi zanesljivo prišlo do kršitve citiranega načela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00016747
ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190a, 193. URS člen 155, 155/1, 155/2.
obvezno zavarovanje v prometu - postopek v sporu majhne vrednosti - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - odgovornost zavarovalnice - načelo prepovedi retroaktivnosti - avtomobilsko zavarovanje
Ker z novelo ZPIZ-2B dodano določilo 190a. in spremenjeno določilo 193. člena ZPIZ-2 določata nove obveznosti zavarovalnice iz zaključenega pravnega razmerja, vanj naknadno posegata. Posegata v pridobljene pravice tožene stranke, saj povečujeta njene obveznosti iz že zaključenih pravnih razmerij. Z navedenima določiloma se obveznost tožene stranke za povračilo škode širi na dolžnost povračila škode, ki je že obstajala v letu 2013, a je takrat tožena stranka na podlagi veljavnih predpisov ni bila dolžna povrniti tožeči stranki. Zato ti določili v obravnavanem primeru nedvomno učinkujeta za nazaj. Ker posegata v že zaključena pravna razmerja, gre za pravo retroaktivnost.