CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00015945
ZPND člen 19, 19/3.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje ukrepa - začasna ureditev spornega razmerja - psihično nasilje - pomen prizadete dobrine - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - standard verjetnosti - pravica do svobode gibanja - nadlegovanje - tajno opazovanje in sledenje
Opazovanje, zasledovanje in iskanje kontakta s predlagateljico pomeni kršitev izrečenih ukrepov in nedvomno predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica počuti ogroženo.
ZPND je preventiven in z namenom, da zavaruje žrtve, kar dopušča poseg v udeleženčevo pravico gibanja, ta poseg pa po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmeren.
ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja pomembnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.
OZ-UPB1 člen 131, 179. ZDR člen 184. ZVZD člen 5, 7, 14, 23.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delodajalca - napoteni delavec - dejanski delodajalec - delo s povečano nevarnostjo - ocena tveganj - varna sredstva za delo - odgovornost lastnika nevarne stvari
Nesporno je, da je dejanski delodajalec oziroma delodajalec, pri katerem so na podlagi pogodbe opravljali delo delavci drugega delodajalca, bil dolžan poskrbeti, da delavci prejmejo vse informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, kar pomeni, da bi moral delodajalec P. P. izvesti identifikacijo nevarnosti in oceniti tveganja na delovnem mestu in z njimi seznaniti delavce čistilnega servisa.
Dejstvo, da je tožnik že pred dnevom, ko mu je spodrsnilo več let uporabljal neprimeren voziček, ne pomeni, da je bilo tako delo varno in da je sam kriv, da se je poškodoval. Delodajalec, ki mora delavcem omogočiti varno delo, mora računati tudi z običajno stopnjo manjše nepazljivosti delavcev pri delu.
Dolžnikov položaj, ki je dosegel potrditev poenostavljene prisilne poravnave, se s pritožbo zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave v ničemer ne bi izboljšal.
Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja strank.
ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016022
URS člen 26. OZ člen 148. ZPP člen 285. EZ člen 64n, 64n/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16.
odškodninska odgovornost države - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pričakovana pravica - višina obratovalne podpore - poslovno tveganje - električna energija iz obnovljivih virov energije - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo
Pričakovana pravica oziroma zavarovani pridobitni položaj tožeče stranke se ne nanaša na pridobitev podpore v višini, kot jo je določala Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (v takrat veljavnem besedilu Ur. l. RS, št. 43/12), pač pa na to, da bo - če bo izpolnjevala vse predpisane pogoje - podporo dejansko prejela.
Pričakovana pravica tožeče stranke ni iz njene strani pričakovani donos investicije, ki ga je izračunala na podlagi podpore, veljavne v trenutku njene odločitve za investicijo.
Tožena stranka je zgolj navedla, da te navedbe tožeče stranke prereka. S takšno floskulo pa se stranka ne more razrešiti obveznosti obrazloženega prerekanja dejstev, ki jih je navedla nasprotna stranka.
sklep o stroških postopka - kriterij uspeha v postopku
Tretje tožena stranka je s svojo pritožbo zoper sodbo uspela, pritožbeno sodišče je sodbo spremenilo njej v korist, zato je njena pritožba glede na dosežen uspeh v pravdi utemeljena (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
Pritožnica opozarja, da tožeča stranka ni imela na zalogi niti ni kupila prenosnikov v navedeni višini zato, da bi jih nadalje prodala toženi stranki. Zaradi tega meni, da tožeča stranka ni dokazala vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo. Navedeno za odločitev v zadevi ni pomembno. Za to, da bi bila tožeča stranka v tem primeru upravičena do izgubljenega dobička, ni potrebno, da bi karkoli kupila in potem ne tudi prodala. Škoda v obliki izgubljenega dobička je tožeči stranki nastala zato, ker je tožena stranka kršila medsebojno pogodbo s tem, ko je kupila prenosnike v znesku 20.000,00 EUR pri drugem ponudniku in ne pri tožeči stranki, to pa je povzročilo, da tožeča stranka ni zaslužila v tožbi zatrjevanega zneska.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dokazovanje z izvedencem - kriva izpovedba priče ali izvedenca
Če si je tožeča stranka s tem, ko sama izvedenca ni predlagala, čeprav iz njenih pritožbenih navedb izhaja, da bi bil ta potreben za dokazovanje njene trditvene podlage, želela znižati stroške na račun tožene stranke, je to njen riziko. Tudi če bi tožena stranka tak dokazni predlog umaknila, bi bil rezultat isti - tožeča stranka zaradi prekluzije tega dokaznega predloga ne bi mogla več postaviti. Popolnoma neutemeljeno tožeča stranka očita napako sodišču, ki dokaza v prid njenih trditev ni ne moglo ne smelo izvesti, če sama takega predloga ni podala.
Ker tožeča stranka takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjevala, njen predlog za obnovo postopka niti v tem delu ni utemeljen. Trditve o krivem pričanju pa niti ne morejo predstavljati podlage za obnovo postopka iz 10. točke drugega odstavka 394. člena ZPP, saj je to samostojen obnovitveni razlog, za katerega je treba izpolniti še dodatne predpostavke, ki jih tožeča stranka ni izkazala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016368
KZ-1 člen 12, 14, 14/3. ZKP člen 373, 359, 359/1, 359/1-1.
konkretizacija pritožbenih očitkov - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - krajevna veljavnost kazenskega zakona - posebni pogoji za pregon - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - obsodilna sodba
Ker bi naj obdolženi po opisu dejanja le-to storil v Sloveniji in Romuniji, sme biti preganjan po slovenskem kazenskem zakonu (12. člen KZ-1), vendar samo, če je dejanje kaznivo tudi po romunskem kazenskem zakonu (tretji odstavek 14. člena KZ-1).
SZ-1 člen 112, 112/3, 173, 173/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 340, 341, 350, 358.
pravica do uporabe stanovanja - denacionalizacijski postopek - vpliv denacionalizacije na najemna razmerja - nezakonita uporaba stanovanja - odpoved najemne pogodbe za stanovanje - najemnina za stanovanje - konkretizacija pritožbenih očitkov - obveznosti najemnika - neupravičena obogatitev - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - prikrajšanje lastnika - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus po uradni dolžnosti - sprememba prvostopenjske odločitve - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Druga tožena stranka je navedena kot uporabnik v najemni pogodbi, ki sta jo sklenili mati drugega toženca in O.M. 21. 4. 1992. Zaradi vrnitve stanovanja v postopku denacionalizacije tožnici, najemna pogodba ni prenehala (prvi odstavek 173. člena Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ-1), ampak je tožnica kot nova lastnica stanovanja vstopila v pravice in obveznosti prejšnjega najemodajalca - O.M.(107. člen SZ-1). Veljavno sklenjena najemna pogodba pa pred zahtevkom na izpraznitev stanovanja varuje najemnika, s tem pa tudi tiste, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016801
KZ-1 člen 38, 38/2, 205, 205/1, 205/1-1, 212, 217, 217/1, 217/3, 282. ZKP člen 386, 371, 371-11, 372, 372-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - direktni naklep - skrivanje blaga - zavestno delovanje - zaporna kazen - pravilna dokazna ocena - odločba o kazenski sankciji
Pomoč, kakor je določena v drugem odstavku 38. člena KZ-1, je mogoča samo pred ali med izvrševanjem kaznivega dejanja, ne pa tudi po izvršenem kaznivem dejanju.
Skrivanje ukradenih premetov je zunaj biti kaznivega dejanja tatvine, zato vnaprej neobljubljena podpora pri tem kaznivem dejanju ne more biti pomoč pri kaznivem dejanju tatvine. Pritožba je v tem delu utemeljena, zato je pritožbeno sodišče očitek, ki v dejanskem in pravnem smislu ne predstavlja objektivno in subjektivno pomoč pri kaznivem dejanju velike tatvine po 212. členu KZ-1, izpustilo iz opisa kaznivega dejanja ter opis temu ustrezno prilagodilo. Izpuščen očitek predstavlja drugo kaznivo dejanje (kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanj po 282. členu KZ-1, prikrivanje po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ-1), vendar bi pritožbeno sodišče z obsodbo obdolženca za novo kaznivo dejanje v njegovo škodo kršilo kazenski zakon.
postopek prisilne likvidacije - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - prekinitev postopka - stranke postopka prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna
Ob smiselni uporabi 97. člena ZFPPIPP je upravitelj organ postopka prisilne likvidacije, tudi v postopku prisilne likvidacije pa je njegova naloga varovanje in uresničitev interesov upnikov. Je tudi zakoniti zastopnik dolžnika, ki je v prisilni likvidaciji. Ni pa pooblaščenec ali zastopnik delničarjev ali družbenikov, ki bi za svoje delo potreboval soglasje družbenikov.
Ko je postopek prisilne likvidacije pravnomočno začet, se lahko konča le s poplačilom vseh upnikov ali pa z začetkom stečajnega postopka. Prekiniti pa ga ni več mogoče.
Stranke postopka prisilne likvidacije so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek. To pa pomeni, da se je družbenica smela pritožiti zoper izpodbijani sklep in ni pravilno stališče upravitelja, da naj pritožnica zaradi pravnomočnosti sklepa o prenehanju pravne osebe ne bi več imela položaja družbenika.
Domneva iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP je sicer izpodbojna, vendar pa ne z navajanjem, da ima dolžnik dovolj premoženja, iz katerega se bodo (nekoč) poplačale vse njegove obveznosti. Zatrjevanega dejanskega stanja pa pritožnica ne izpodbija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00017592
OZ-UPB1 člen 131, 131/1, 131/2, 149, 179. ZPP člen 286.
objektivna odškodninska odgovornost - subjektivna odškodninska odgovornost - nevarno delo - delo v gozdu - žled - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima
Vlažen, skalnat in neraven gozdni predel, ki je posut z listjem ter razmetanimi hlodi, vejami oziroma padlimi drevesi, ni povsem varen, prav tako pa ni povsem varna niti hoja po takih tleh, saj padci niso izključeni, kot je to pravilno ocenilo tudi sodišče prve stopnje. Toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora nevarnost odstopati od običajnih nevarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00016706
ZGD-1 člen 502, 502/5. ZPP člen 254. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 333, 333/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2.
izstop družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - ocenjevanje vrednosti - sodni izvedenec - izločitev izvedenca - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - pravila stroke
Sodni izvedenec je zavezan svoje delo opraviti v skladu s pravili znanosti in stroke in je mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti dolžan upoštevati tudi v vlogi sodnega cenilca in ne le v vlogi pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.
Razlage spornega pravila ni mogoče širiti na primere, ki ne izhajajo niti iz samega zapisa spornega določila niti iz skupnega namena pogodbenikov.
ZPP člen 4, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1, 51/1-1, 52.
nagrada in stroški izvedenca - pisno izvedensko mnenje - ustno mnenje izvedenca - načelo ustnosti in neposrednosti
Ker je izvedenec svoj izvid podal ustno (bil je zaslišan in je odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja) in ker ne gre le za realizacijo dela, ki je bilo že naloženo, a ne opravljeno s sklepom s 13. 7. 2017, je upravičen do nagrade in stroškov za ustno podajanje mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00016444
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7, 383.
kaznivo dejanje grožnje - dve kaznivi dejanji - realni stek - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev v korist obdolženca
Obdolženčev zagovornik ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni pravni kvalifikaciji obdolženca za izvršitev kaznivega dejanja 9. 1. 2016 obtožbe oprostiti, ne pa navedenega dejanja zgolj izpustiti iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe. Gre namreč za dve kaznivi dejanji, zato je med njima podan realni stek. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri tem za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar je le-ta obdolžencu v korist, zato jo lahko v pritožbenem postopku uveljavlja le državni tožilec, ne pa tudi obdolženec oziroma njegov zagovornik. Ker državna tožilka tega ni storila in ker ne gre za kršitev, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (383. člen ZKP), pritožbeno sodišče v izrek izpodbijane sodbe ni poseglo. Sodišče se je pri odločanju o pritožbi obdolženčevega zagovornika posledično omejilo zgolj na dogodek iz izreka sodbe, to je očitano dejanje z dne 22. 1. 2016.
KZ-1 člen 93, 93/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3, 371/1-5, 373, 498, 498/3.
odvzem zaseženih predmetov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - kdaj začne teči zastaralni rok - varnostni ukrep - graja dejanskega stanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - odvzem predmetov
Ne drži izvajanje pritožbe, da zaseženi predmeti (računalniška oprema, elektronske naprave ter digitalni nosilci) ne predstavljajo nevarnosti, da bi bili ponovno uporabljeni za kaznivo dejanje, kot je sicer razvidno tudi iz predloga Sektorja kriminalistične policije, ki po pregledu in zavarovanju zasežene računalniške opreme opozarja, da obstaja realna nevarnost, da jo bodo osumljenci ponovno uporabili za storitev kaznivih dejanj, zaradi česar je potrebno, da se tudi v primeru, če osebe ne bodo obsojene, zaseženi predmeti odvzamejo. Ne drži trditev pritožbe, da računalniška oprema ne predstavlja grožnje splošni varnosti, ker se lahko takšna ali še boljša oprema prosto kupi na trgu.
ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/4, 13, 13/1, 34, 34/1, 34a, 34a/1, 34a/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 274, 274/1.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - taksne oprostitve na podlagi zakona - sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva - razveljavitev plačilnega naloga - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravni interes
Sodišče prve stopnje je na podlagi petega odstavka 34.a člena ZST-1 plačilni nalog z dne 15. 6. 2018 utemeljeno razveljavilo, kar pomeni, da tožeča stranka zneska sodne takse, navedenega v tem nalogu, ni (več) dolžna plačati. Posledično tožeča stranka tudi ni (več) imela pravnega interesa za delno oprostitev plačila te sodne takse, zato je sodišče prve stopnje njen predlog za delno oprostitev takse po tem plačilnem nalogu pravilno zavrglo.