CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00017037
ZIZ člen 56. ZFPPIPP člen 302. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ugovor ničnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - učinek pravnomočne sodbe - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pritožnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval le dejstvo, ki se nanaša na drugodolžnico po izvršilnem naslovu. V ugovoru je navajal, da je bilo v pravdi za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ugotovljeno, da terjatev upnice do tožene stranke (stečajne dolžnice) ne obstoji v obsegu 7.882,68 EUR. To v pritožbi ponavlja, vendar neutemeljeno. Sodba okrožnega sodišča učinkuje le v okviru subjektivnih meja pravnomočnosti.
Sklep o izvršbi je pravnomočen, ugovor ničnosti pa ni dopusten ugovorni razlog za ugovor po izteku roka.
povrnitev škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu - dokaz z zaslišanjem strank - tujec - sodni tolmač - predujem za stroške izvedenca - založitev predujma - rok za plačilo predujma - prepozno plačilo - oprava zamujenega procesnega dejanja - opustitev izvedbe dokaza - sankcija
Sankcija za nespoštovanje roka za plačilo predujma za sodnega tolmača se izkaže za prestrogo, oziroma nesorazmerno cilju oziroma namenu, ki ga ima določba 153. člena ZPP - zagotoviti hitrejši in učinkovitejši postopek. Sodišče prve stopnje namreč ni opravilo presoje, ali bi v obstoječi procesni situaciji (ko je še moralo opraviti narok, da bi glavno obravnavo lahko končalo) dopustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnika zavlekla reševanje spora. V posledici napačnega stališča, da je opustitev izvedbe dokaza neizogibna (nujna) posledica nespoštovanja roka za plačilo predujma (torej posledica, ki ni odvisna (tudi) od presoje, ali in kako bi izvedba dokaza kljub prepozno plačanemu predujmu vplivala na hitrost in učinkovitost postopka), sodišče prve stopnje tožnika ni zaslišalo (niti ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje tožnika z vidika vpliva izvedbe dokaza na hitrosti in učinkovitost postopka).
ZD člen 28. OZ člen 190, 193. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - napotitveni sklep - napotitev na pravdo - pravni interes - pravni interes za ugotovitveno tožbo - neupravičena obogatitev - vrnitev denarja v zapuščino - neprerekana dejstva - pritožbene novote - nepošteni pridobitelj - zakonske zamudne obresti
V primeru napotitve na pravdo je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnostjo napotitvenega sklepa, v primeru, da dedič ni napoten na pravdo, pa mora dedič izkazati pravni interes za ugotovitveno tožbo.
Pavšalne trditve, da je vsa zapustničina sredstva porabila za njeno preživljanje, toženka ni konkretizirala, saj ni pojasnila (in dokazala), za katere zapustničine potrebe oziroma kako je porabila to razliko. Prvo sodišče je zato utemeljeno štelo za priznana tožnikova zatrjevana dejstva v tem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016489
ZPIZ-1 člen 271, 274. ZPIZ-2 člen 191a, 193. ZOZP člen 18.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - lex specialis
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da novele ZPIZ-2B za konkretni primer ni mogoče uporabiti niti za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi zapadli od 1.1.2016 dalje. Tožeča stranka je vrednost bodočih izpadlih prispevkov preračunala na sedanjo vrednost, zato dejstvo, da bi del prispevkov (če se oškodovanec ne bi invalidsko upokojil) zapadel tudi po uveljavitvi novele ZPIZ-2B ne omogoča zaključka o uporabi ZPIZ-2. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč v konkretnem primeru ključno, da se je prometna nesreča zgodila 18.1.2008, terjatve tožeče stranke pa je nastala s pravnomočnostjo (9.8.2012) odločbe ZPIZ o ugotovitvi I. kategorije invalidnosti in pravici do invalidske pokojnine oziroma najkasneje z dnem vložitve tožbe (20.7.2015), ko je bil nedvomno znan znesek izpada prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to pa je torej preden je začela veljati novela ZPIZ-2B.
Po določbi 18. člena ZOZP so z zavarovanjem obvezne avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki za stroške zdravljenja in druge nujne stroške ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Določba je jasna in ne potrebuje razlage, jasen je tudi njen namen in sicer preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine.
ZPP člen 137, 137/1, 261, 261/1. ZIZ člen 31, 31/6, 31/7, 33, 33/4, 33/5.
osebno vročanje - vročanje pisanj pooblaščencu - seznam dolžnikovega premoženja - narok - sankcije zaradi izostanka z naroka - denarna kazen - izterjava izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti - pooblastilo
Stranki, ki ima pooblaščenca, se vsa pisanja vročajo preko pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Ker je bil pooblaščenec dolžnice seznanjen in je prejel vabilo na narok, je bila dolžnica pravilno vabljena na narok, na katerega ni pristopila, zato mora nositi posledice, ki so ji bile izrečene s sklepom o denarni kazni.
Upnik lahko predlaga razpis naroka v primeru, ko mu je vročen seznam dolžnikovega premoženja. V primeru, ko dolžnik seznama ne predloži (kot je tudi konkretni primer), pa sodišče razpiše narok po uradni dolžnosti in predlog upnika za razpis naroka niti ni potreben.
V primeru neplačila izrečene denarne kazni se le-ta izterja po uradni dolžnosti, kar pomeni, da je sklep izvršilni naslov za izterjavo neplačane in izrečene denarne kazni.
ZPP člen 142, 142/8, 338, 338/1, 350, 350/2. ZNP člen 31, 31/3.
rok za pritožbo - začetek teka pritožbenega roka - vročitev odločbe pooblaščencu - prepozna pritožba - pritožbeni razlogi - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Ker je predlagatelj vložil zoper sklep o ureditvi meje prepozno pritožbo, je odločitev o njej s sklepom višjega sodišča postala pravnomočna.
namestitev v varovani oddelek - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ugotovitve o dosedanjem poteku bolezni in zdravljenju, o dosedanjem odnosu nasprotnega udeleženca do bolezni in o razmerah v domačem okolju utemeljujejo zaključek, da stalnega nadzora in skrbi, nujno potrebnega za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca in posledično preprečitve ogrožanja drugih, ta čas ni mogoče zagotoviti drugače kot s sprejemom v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.
Ugotavljanje nedopustnosti izvršbe v pravdi je namenjeno bodisi končanju izvršbe bodisi temu, da si dolžnik zagotovi možnost nasprotne izvršbe. Iz tožbenih trditev in listin, ki jih je tožnik priložil tožbi, je razvidno, da sta bila rubež denarnih sredstev s tožnikovega transakcijskega računa in njihov prenos na toženčev račun opravljena januarja 2015. Ob vložitvi tožbe (julija 2016) je bila izvršba očitno že končana, obenem pa je že potekel tudi objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo. V tem primeru zato tožnikov zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in razveljavitev sklepa o izvršbi nima opore v materialnem pravu.
Tožnik je dvakrat izpolnil isto obveznost, prvič prostovoljno in drugič na podlagi sklepa o izvršbi, s čimer je bil toženec neupravičeno obogaten. Ker je obveznost s prostovoljno izpolnitvijo prenehala (prvi odstavek 270. člena OZ), ob drugi, prisilni izpolnitvi, ni več obstajala. Tožniku zato v skladu s 190. členom OZ pripada povračilni zahtevek.
Zamudne sodbe ni dovoljeno izdati, kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). V takem primeru lahko sodišče o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloči šele po opravljeni glavni obravnavi.
ZMZPP člen 99, 99/2, 108, 108/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - litispendenca - pravnomočnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do meritorne odločitve
Sodišče mora počakati s priznanjem tuje sodne odločbe, če je pred sodiščem Republike Slovenije v teku prej začeta pravda v isti zadevi med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomočno končana (drugi odstavek 99. člena ZMZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00015966
ZZZDR člen 51, 58, 60.
pravilnost tožbenega zahtevka - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - obseg skupnega premoženja zakoncev - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - vrednost vlaganj v nepremičnino - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - dajatveni zahtevek
Stališče sodne prakse je, da je skupno premoženje zakoncev tudi vrednost njunih vlaganj v nepremičnine enega od zakoncev.
Zgrešene so pritožbene trditve o neizvršljivosti izpodbijane sodbe in nujnosti nove dajatvene tožbe, saj bo vsaka pravdna stranka na podlagi izpodbijane sodbe lahko predlagala delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če se o tem ne bosta mogli dogovoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017653
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/1.
zakonita predkupna pravica - lastninska pravica - solastnina - upravičenja solastnika - prodajna pogodba - razveljavitev prodajne pogodbe - predmet pogodbe - funkcionalna celota - solastninski delež - prodaja solastninskega deleža - pogoji prodaje - nakup pod istimi pogoji
Zakonita predkupna pravica solastniku ne omogoča, da bi on diktiral pogoje prodaje. Z uzakonitvijo predkupnih pravic se namreč ne posega v svobodo lastnikovega razpolaganja, le pravni promet se usmerja na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine.
Glede na to, da tožnik ne želi kupiti celega predmeta pogodbe in ni pripravljen plačati pogodbene cene 205.000,00 EUR, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da ni pripravljen kupiti solastne nepremičnine pod enakimi pogoji, kot jo je kupila druga toženka.
stroški v nepravdnem postopku - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - udeleženci nepravdnega postopka - stroški izvedenca
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zaključilo, da je potreben popoln odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca, saj ni sposoben skrbeti zase in za svoje pravice, zaradi česar obstaja možnost zlorabe oziroma oškodovanja njegovega premoženja. Nepravdni postopek je bil torej izveden v korist nasprotnega udeleženca. Sodišče je tako pravilno odločilo, da stroške postopka trpi nasprotni udeleženec.
Trditvam o neobstoju soglasja volj (glede cene storitve) nasprotuje ključna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka soglašala, da bo sama doplačala storitev, in rekla, naj zobozdravnica nadaljuje z delom, pred tem pa ji je Z. K. natisnila predračun za storitev.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - motenje posesti - motilno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - prepis zvočnega posnetka - relativna bistvena kršitev določb postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - instrukcijski rok - prekoračitev roka - vročitev sodnega pisanja - dokazna ocena - prosta dokazna ocena
Postopanje v nasprotju s 125.a členom Zakona o pravdnem postopku predstavlja relativno kršitev določb postopka. Da bi tožnik s svojim pritožbenim očitkom uspel, bi moral izkazati, da je ravnanje sodišča prve stopnje vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - grozeče nasilje - nenadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Pri odločanju o izdaji regulacijske začasne odredbe je v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po 272. členu ZIZ potreben zelo restriktiven pristop, treba je upoštevati tudi interes nasprotnega udeleženca (dolžnika). Izdati jo je mogoče le v primeru še posebej utemeljene težko nadomestljive škode, zaradi preprečitve grozečega nasilja in ob sklicevanju na tehtanje neugodnih posledic.
razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - ureditev stikov - pravica do stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom - osebni stiki - otrokova korist
Povečan obseg stikov, predvsem preživljanje enotedenskih počitnic pri očetu v Bosni in Hercegovini v bodoče, je odvisno predvsem od ravnanj očeta, ki do sedaj za deklico ni pokazal zanimanja, kljub temu, da je v času, ko se je iz skupnega prebivališča izselil, postala prvošolka, z njo pa ni poskušal navezati niti telefonskega stika. Oče se mora zavedati, da bo intenzivnejši stik s svojo hčerko lahko ponovno vzpostavil postopoma, zato so tudi določeni pogostejši stiki preko Skypa, občasno bo deklico lahko tudi obiskal, potem pa lahko realno pričakuje, da si ga bo tudi deklica želela obiskati v Bosni in Hercegovini ter tam preživeti nekaj dni na leto. Drugačni stiki trenutno niso v korist sedemletne deklice, lahko pa se spremenijo, če bo oče uspel vzpostaviti ustrezen odnos z deklico, tako da jo bo večkrat poklical, občasno obiskal in ustrezno poskrbel za dekličine čustvene in materialne potrebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00015945
ZPND člen 19, 19/3.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje ukrepa - začasna ureditev spornega razmerja - psihično nasilje - pomen prizadete dobrine - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - standard verjetnosti - pravica do svobode gibanja - nadlegovanje - tajno opazovanje in sledenje
Opazovanje, zasledovanje in iskanje kontakta s predlagateljico pomeni kršitev izrečenih ukrepov in nedvomno predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica počuti ogroženo.
ZPND je preventiven in z namenom, da zavaruje žrtve, kar dopušča poseg v udeleženčevo pravico gibanja, ta poseg pa po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmeren.
ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja pomembnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 141, 141/4, 142, 142/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34a, 34a/7.
napoved pritožbe - rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročanje - fikcija umika - osebna vročitev - nepravilna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Plačilni nalog in sklep o predlogu za taksno oprostitev v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
V primeru, ko iz pritožbe ne izhaja, v katerem delu se sodba izpodbija, se šteje, da se izpodbija v delu, v katerem stranka, ki vloži pritožbo, ni uspela v postopku. Prav tako ni potrebno, da pritožnik v pritožbi izrecno navede pritožbeni razlog, temveč zadošča, da le-ta izhaja iz pritožbenih navedb, kot je to v konkretnem primeru.
Tožena stranka zgolj s ponavljanem že podanih navedb ne more biti uspešna.