izvršba na nepremičnine - domik - sklep o domiku - vrnitev vplačane varščine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - obrazložitev odločitve - predlog za odlog izvršbe - javna dražba
Zaradi izjeme od sicer splošnega pravila, da zoper pravnomočne sklepe ni posebnega pravnega varstva, je treba institut predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine obravnavati strožje in ožje. Zato so pogoji, da sodišče takšnemu predlogu ugodi, strožji.
Če sodišče o predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku razpravlja in zaključi, da mu ne ugodi, v sklepu o domiku ni dolžno izrecno v izreku odločiti o tem predlogu, mora pa svojo odločitev ustrezno obrazložiti ob izdaji sklepa o domiku nepremičnine.
Sam predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, njegovo zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča. Tudi če je odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe postala pravnomočna že po izvedeni drugi javni dražbi, to v nobenem primeru ne vpliva na opravo dražbe in izdajo sklepa o domiku. Le v nasprotnem primeru, ko bi bilo predlogu za odlog izvršbe pravnomočno ugodeno, bi to lahko vplivalo na pravilnost dražbe in izdaje sklepa o domiku.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 293, 293/4, 339, 339/1, 339/2, 398.
pravica delničarjev v d. d. - pravica do dela dobička - sklep o uporabi bilančnega dobička - sodno izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - višina bilančnega dobička - letno poročilo - sprememba sklepa s sodno odločbo.
Praviloma se delničarjem zagotavlja sodno varstvo pri izpodbijanju skupščinskih sklepov le tako, da sodišče v primeru utemeljenosti zahtevka skupščinski sklep razveljavi, ne posega pa v njegovo vsebino na način, da ga kakorkoli (namesto delničarjev) s sodbo nadomesti. V primeru skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička pa je uzakonjena izjema od tega pravila v primeru, če se izpodbija sklep skupščine, da se bilančni dobiček ne uporabi tudi za razdelitev delničarjem.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/5, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 21.
zastaranje davčne obveznosti - poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko - absolutni zastaralni rok - relativni zastaralni rok - stroški davčne izvršbe - primernost izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Določba 126.a člena ZDavP-2 ureja poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko in jo je mogoče uporabiti le v primeru, ko upnica najprej davčni dolg zavaruje s hipoteko, za tem pa pred potekom zastaranja pravice do izterjave vloži predlog za izvršbo na nepremičnino.
Seznam izvršilnih naslovov ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov davčne izvršbe.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vlaganja v posebno premoženje – nova stvar – uveljavljanje deleža zakonca – nasprotna tožba – ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – izbrisna tožba – zemljiškoknjižno stanje
Četudi bi se toženkine navedbe o nadpolovičnem deležu na skupnem premoženju izkazale za resnične, odločitev prvostopenjskega sodišča ob odsotnosti zahtevane nasprotne tožbe, ne bi mogla biti drugačna od izpodbijane.
Načeloma drži, da je pridobitev skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze originarni način pridobitve lastninske pravice, zato zadošča ugotovitveni zahtevek, dajatveni (na izstavitev zemljiškoknjižne listine) pa je odveč. Toda v obravnavani zadevi situacija ni taka, kot je običajna v teh primerih, saj je zemljiškoknjižno stanje (upoštevaje odločitev v tej zadevi po izbrisni tožbi) tako, da je kot lastnica do polovice vknjižena prva toženka, do druge polovice pa je zaradi pravnoposlovnega razpolaganja prve toženke kot lastnica vknjižena druga tožena stranka. Da bi bila tožnikova tožba kot posledica ugotovitve o polovičnem deležu na skupnem premoženju v obravnavnem primeru, realizirana, mu je treba poleg izbrisne tožbe zagotoviti tudi pravno varstvo v obliki dajatvenega zahtevka, ki prvi toženki nalaga izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, sicer bi se tožnikov cilj, ki ga je s to pravdo zasledoval (vknjižba solastniškega deleža na skupnem premoženju, ki je posledica njegovega soprispevka k njegovemu nastanku), lahko izjalovil.
razžalitev časti in dobrega imena - objektivno žaljive besede - protipravni poseg - pravica do osebnega dostojanstva - psihična prizadetost - odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda
Toženka je z izrečenimi besedami kršila tožničino ustavno pravico do osebnega dostojanstva. Sodišče samo je ugotovilo, da imajo besede, ki jih je toženka izrekla tožnici, izrazito negativen pomen. Toženkino ravnanje ni bilo v skladu s civilizacijskimi normami, dostojnostjo, primernostjo, lepim vedenjem, z navadami preudarnega in dostojnega človeka. Nedvomno je bila tožnica s toženkinimi besedami prizadeta v osebnem občutku lastne vrednosti.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0052761
ZIZ člen 17, 20a. ZPotK člen 13.
notarski zapis kot izvršilni naslov – dokazovanje zapadlosti terjatve – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Pri položaju potrošniških kreditov je treba upoštevati tudi specialnejšo ureditev po Zakonu o potrošniških kreditih, ki določa, da mora dati kreditodajalec kreditojemalcu s pisnim opominom dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V teh primerih torej kreditodajalec pridobi odpoklicno upravičenje šele, če kreditojemalec tudi v dodatnem roku iz opomina ne plača zamujenih obrokov kredita.
učinek prisilne poravnave - nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - vpliv na obseg stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov
Samo nedenarne terjatve upnika do insolventnega dolžnika, ki neposredno vplivajo na premoženje insolventnega dolžnika in s tem na obseg stečajne mase, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarne.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058614
OZ člen 82, 82/1, 83, 109. ZIZ člen 17, 17/2, 20a, 20a/3, 20a/5, 26, 26/1, 55, 55/1, 55/1-6, 55/1-8. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3. ZPP člen 337, 337/1.
zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – notarski zapis – potrošniški kredit – razlaga pogodb – opomin – odpoklicna pravica – odpoved – odstop od pogodbe – oblikovalno upravičenje – pritožbena novota – neutemeljen ugovor
Z vročitvijo opomina dolžnikoma je upnik izpolnil materialnopravno predpostavko za predčasno zapadlost terjatve in pridobil odpoklicno pravico, z vročitvijo odpovedi od pogodbe pa je upnik uresničil še oblikovalno upravičenje - odpoklicno pravico, katere pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023293
ZKP člen 129a, 129a/6, 130, 371, 371/2. KZ-1 člen 47, 47/1, 87, 87/1.
način izvršitve denarne kazni - neizterljivost
Za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče na podlagi 6. odstavka 129a člena ZKP določi trajanje zapora v skladu s členom 87 KZ-1. Obsojenčevo slabo finančno stanje ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska določi en dan zapora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079201
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 561, 562.
razpravno načelo – pravna podlaga – zavrnitev dokaznih predlogov – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju – spremenjene razmere - odgovornost za neizpolnjevanje pogodbe
Tožeči stranki ni treba navajati pravne podlage, in nanjo, tudi v primeru, če je navedena, sodišče pri odločanju ni vezano.
Ni dolžnost sodišča, da ugodi vsem dokaznim predlogom strank. Če oceni, da je zadeva že dovolj raziskana za sprejem odločitve, lahko ostale dokazne predloge zavrne.
ZIZ člen 225, 225/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški izvršitelja – vročitev stroškovnika – dosega nadomestnega dejanja – odločitev o glavni stvari – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri konkretni odločitvi o stroških postopka gre za odločitev o glavni stvari (stroški za izvršitev nadomestnega dejanja). Zato je sodišče dolžniku s tem, ko mu pred izdajo sklepa ni omogočilo, da bi se opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku.
V primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela. V takšnem primeru je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - rok za dopolnitev
Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Vložitev predloga za podaljšanje, ki mora biti podan pred potekom roka, teka roka ne prekine in le ta, če sodišče o predlogu ne odloči, teče naprej in stranko zavezuje.
Če je stranki okoliščina končanja postopka brez naroka znana ali ji mora biti znana, mora vsa dejstva in dokaze navajati oziroma predlagati do izdaje prvostopenjske odločbe in zgolj to, da narok ni bil opravljen, ni opravičljiv razlog za navajanje oziroma predlaganje teh v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063734
ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 324.
podjemna pogodba – trditveno in dokazno breme – prevalitev trditvenega in dokaznega bremena – substanciran ugovor – nezanikana dejstva – domneva o priznanju dejstev
Tožena stranka trditve tožnice, da je lastnoročno podpisala pregled salda kontov z dne 30. 5. 2011, ni prerekala. To dejstvo se zato šteje za priznano. Sodišče prve stopnje posledično ni imelo podlage za ugotavljanje, ali je na tej listini res podpis toženke ali ne.
SPZ člen 66, 72. OZ člen 190, 193, 198, 299. ZPP člen 362.
nadomestilo za neupravičeno uporabo - uporaba solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - onemogočanje souporabe - višina uporabnine
Uporabnino je mogoče določiti, čeprav nepremičnina še ni razdeljena. Obligacijski obogatitveni zahtevek ni odvisen od stvarnopravnih zahtevkov in je obogatitev neupravičena že v trenutku, ko nima temelja v ustreznem dogovoru med solastniki oziroma skupnimi lastniki in ne nastane oziroma se aktivira šele po neuspešnem uveljavljanju zahtevka za spremembo uporabe stvari.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - namenom škodovati upnikom - odsvojitev deleža v d.o.o. - preizkusno obdobje
Ovire za odpust obveznosti so določene iz razloga preprečiti, da bi bil stečajni dolžnik deležen dobrote odpusta obveznosti, če tega iz določenih razlogov ni vreden in če je pred začetkom stečajnega postopka ravnal z namenom škodovati upnikom oziroma je razpolagal z bodočo stečajno maso, da bi svoje premoženje skril pred upniki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v obravnavani zadevi ni ravnal s takim namenom, temveč je le uredil razmerje.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – javni sklad - civilnopravno razmerje
Iz podatkov spisa je razvidno, da tožeča stranka v tem postopku vtožuje dolg iz naslova toplovodnega ogrevanja stanovanja, ki je s strani tožene stranke oddano v neprofitni najem fizični osebi. Gre torej za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.