varstvo služnosti – prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja – odtujitev stvari med pravdo – aktivna legitimacija – pomanjkljiva dokazna ocena
Tožnik zaradi odtujitve zemljišča, do katere je prišlo med pravdo, ni izgubil aktivne procesne legitimacije in tožbenega zahtevka na prenehanje služnosti iz tega razloga ni mogoče zavrniti.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075572
SPZ člen 78.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - odpravljiva napaka – mejni spor – prekluzivni rok
Pri mejnih sporih gre za specifično situacijo, ko se meja šteje za določeno, če mejaš, ki je bil napoten na vložitev mejnega spora, tega ne vloži v roku 30 dni, ali če sodišče predlog zavrne ali zavrže. V konkretnem primeru je za vložitev novega predloga za ureditev meje proti dedičem že prepozno, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo napako (predlog, vložen proti mrtvi osebi) za neodpravljivo, prestrogo.
Toženi stranki je bilo ob podpisu pogodbe znano, da etažna lastnina še ni urejena, vendar se je strinjala s svojo obveznostjo takojšnjega plačila celotne kupnine (razen v primeru neodpravljenih morebitnih napak na stanovanjskem objektu, ki pa jih med postopkom ni zatrjevala). Glede na takšen dogovor ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene obveznosti nasprotne stranke (prvi odstavek 101. člena OZ). Ostaja ji terjatev do prodajalca, da ji izda ustrezno listino za parkirno mesto, ko bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji iz pogodbe.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074197
SPZ člen 77. ZNP člen 134.
ureditev meje – vsebina sklepa o določitvi meje – potek meje – skica z izmeritvenimi podatki
Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem in izvedencu naložilo, da opravi potrebne izmere in napravi skico, ki bo sestavni del sklepa. Pri tem je na zapisniku označilo potek meje s črkami in številkami, izvedenec pa ima na skici drugačne številke. Sodišče prve stopnje tega ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev določb ZPP.
Načelo specialnosti v stvarnem pravu ne velja za posestne položaje.
Tožnika smeta uveljavljati posestno varstvo tudi (samo) na vodovodni napeljavi in vodovodnem priključku. Nobenega dvoma ni, da je napeljava s toženčevim dodatnim priklopom nanjo bolj obremenjena in se je spremenil dotedanji način izvrševanja posesti, saj napeljava s priključkom vred zdaj ne služi več samo tožnikoma, ampak tudi tožencu, zato je šlo za motilno dejanje.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0074230
URS člen 22, 23. ZUstS člen 44, 46. ZPP člen 11, 286. ZDen člen 72. ZLSZDL člen 7.
nadomestilo za nemožnost uporabe v naravi vrnjenega premoženja – učinek odločbe Ustavnega sodišča – pojem pravnomočno razsojene stvari – navedbe o višini uporabnine – prekluzija – načelo ekonomičnosti – ustavno skladna razlaga
Sklep vlade in deklaratorna odločba ministrstva ne ustrezata pojmu akta, s katerim je o nekem razmerju pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Na takšno razmerje zato učinkuje posledica razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi namen, treba ga je razlagati ustavno skladno.
sklep o izvršbi - verodostojna listina – kreditna pogoba – ugovor zastaranja
Kreditna pogodba ni verodostojna listina v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, zato je bilo treba sodbo razveljaviti v delu, v katerem je prvo sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063756
Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 11, 11-2a, 13, 13/1. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 7. OZ člen 171.
prometna nesreča - prehitevanje - razdalja med vozili - nevarna stvar - nevarna dejavnost - skrbnost - soprispevek
Avto je nevarna stvar, vožnja pa nevarna dejavnost, v kateri se od udeležencev pričakuje zelo visoka skrbnost. Pričakuje se ravnanje, ki ostalih udeležencev v prometu ne bo ogrožalo. Okoliščina, da se voznik ob zavijanju levo ne prepriča, da to lahko varno stori, ne pomeni takšnega ravnanja.
O razglasitvi totalke se zavarovalnice odločajo na podlagi razmerja med trenutno tržno vrednostjo primerljivega nepoškodovanega vozila in višino škode, ki je na vozilu nastala. Do nje pride, kadar cena popravila presega ceno primerljivega nepoškodovanega vozila in zato popravilo ni ekonomično. V takšnih primerih zavarovalnice ne plačajo popravila avtomobila, temveč izplačajo zgolj njegovo ocenjeno vrednost. Ta je vedno nižja od vrednosti popravila. Prav v tem je bistvo konstrukta ekonomske totalke.
Na pomanjkljivost svojih trditev je bila tožeča stranka večkrat opozorjena s strani tožene stranke. Tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje opustilo obveznost po materialnem procesnem vodstvu. Materialno procesno vodstvo je določeno v tesni povezanosti z dolžno skrbnostjo strank pri navajanju in dokazovanju. Kršitev materialno procesnega vodstva je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila dovolj skrbna, pravočasno navedla vsa pravno relevantna dejstva in zanje ponudila dokaze.
Strah je vrsta pravno priznane nepremoženjske škode. V obravnavanem primeru je bil dovolj intenziven in dolgotrajen, da tožnici pripada odškodnina. Res je, da toženec ne odgovarja za neurejene tožničine takratne družinske razmere, vendar je bil dolžan oškodovanko sprejeti takšno, kot je bila, zato se svoje odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti.
Neumestno je pritožbeno vztrajanje, da bi tožnica morala sama vedeti, v kaj se spušča. Tožnica je bila tedaj stara 13 let, toženec pa osem let starejši in že poročen, torej je bila razlika v njuni zrelosti očitno nesorazmerna. Brez pomena je tudi pritožbena trditev, da se je tožnica sporazumno odločila za spolni odnos s tožencem. Upoštevaje takratno starost je bila tožničina privolitev pravno neučinkovita.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – napake volje – grožnja – neveljavnost pogodb – izpodbojne pogodbe – prenehanje pravice
Za izpodbojnost posla na podlagi 45. člena OZ ne zadostuje vsak strah, ampak mora groziti resna nevarnost življenju ali telesni oziroma drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065480
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – obseg in trajanje telesnih bolečin – primarni strah – sekundarni strah – pravdni stroški – načelo uspeha v pravdi – presoja izvedenskega mnenja
Stroški za izvedenca so del pravdnih stroškov in jih je stranka, ki v pravdi ne uspe, dolžna povrniti nasprotni stranki v skladu z načelom uspeha v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074196
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179.
povzročitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – soprispevek oškodovanca – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – napad na oškodovanca
Pravdno sodišče je vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. To pomeni, da pravdno sodišče ne more ugotoviti, da je izključno oškodovanec prispeval k nastanku škode, ni pa nobene ovire, da ugotovi soprispevek oškodovanca vse tja do 99 %.
Četudi je tožnik pri tem, ko je ponoči na kolesu razvažal časopise, res brez dovoljenja toženca prečkal njegovo zemljišče, to ni ravnanje, ki bi prispevalo k nastanku škode, ki jo je utrpel zaradi njegovega napada. Toženec bi lastno varnost, varnost članov svoje družine in premoženja lahko zavaroval drugače kot z neposrednim napadom na tožnika, ki toženca ni ne fizično ne verbalno izzval.
odškodninska odgovornost - razžalitev dobrega imena in časti - protipravnost - izpoved v kazenskem postopku - izvedba dokaza
Protipravnost (nedopustnost) ni podana, samo dejstvo, da so bile besede izrečene in da se je tožnik (kot to zatrjuje) zaradi njih počutil razžaljenega (ter trpel duševne bolečine), za ugoditev njegovemu zahtevku ne zadošča.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058611
ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/2. ZPP člen 214.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – načelo afirmativne litiskontestacije – odločba ustavnega sodišča – negativna dejstva – dokazno breme
Pravilo afirmativne litiskontestacije, ki je odraz zahteve po konkretizaciji navedb, velja le v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ne pa tudi pri presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 9. 12. 1999 se ne nanaša na konkretizacijo ugovornih razlogov, temveč na določitev obsega možnih ugovornih razlogov. Glede konkretizacije in popolnosti ugovornih razlogov pa je Ustavno sodišče odločilo v odločbi Up-854/05 z dne 7. 2. 2007.
Odlok o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana člen 18. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27, 27/3.
plačilo vodarine
V primeru, da ima več individualnih hiš skupni vodomer, lahko dobavitelj obračunava porabo vode samo, če vsi lastniki podpišejo sporazum. Analogna uporaba člena 18 Odloka ne pride v poštev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065468
OZ člen 347. ZASP člen 130, 130/1. ZPP člen 285.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov - kolektivno upravljanje pravic - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne terjatve - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Ključno za ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, je besedilo pogodbe, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama.
Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v sklepu, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep, očitala kršitev 10. točke drugega poglavja Kodeksa obnašanja pri delu, ki določa pravila vedenja in sicer: „da mora vsak delavec imeti do sodelavcev, kupcev in poslovnih partnerjev spoštljiv, prijazen in korekten odnos; na delu se ne prepira, žali, obrekuje ali fizično obračunava; da se izogibajo vseh diskriminatornih ravnanj in spoštujejo osebno integriteto in dostojanstvo vsakogar, ki ga pri delu srečajo; da so svoja znanja vedno pripravljeni prenesti na sodelavce.“ Tožnici ni mogoče očitati, da se je neprimerno vedla do kupca, ko je do njega pristopila in se mu prav iz razloga spoštovanja in korektnih odnosov želela opravičiti, kljub temu, da odnos kupca do tožnice, ki je delala na blagajni, ni bil vljuden, prav nasprotno, bil je žaljiv. Tožnici ni mogoče očitati, da ni imela spoštljivega, prijaznega in korektnega odnosa do kupca, zato je navedeni sklep tožene stranke nezakonit.
V novejši sodni praksi in pravni teoriji ni zadržkov do spremembe tožbe v pravdah, ki se vodijo po razveljavitvi sklepov o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba.