negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – stopnja vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnostne pravice na lastni stvari – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – novo dejstvo
Za uspeh z negatorno tožbo, ob izkazani lastninski pravici, ne zadostuje obstoj slehernega posega v to pravico, temveč mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera.
pravočasnost zahteve za povračilo stroškov - domneva umika tožbe
Pri presoji pravočasnosti zahteve tožene stranke za povračilo stroškov po domnevi umika tožbe zaradi nepristopa obeh strank na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo (tretji odstavek 282. člena ZPP) je potrebno uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP.
vsebina pogodbe - posojilna pogodba - dogovor o povračilu sredstev za vlaganja v stanovanje - dokazna ocena
Če je tožnik toženki znesek izplačal (ji povrnil njena vlaganja) prostovoljno, ga sedaj ne more „modificirati“ v posojilo in zahtevati njegovega vračila.
V kolikor je kolovozna pot, ki je v naravi vidna, edina pot, po kateri so tožnik in pravni predniki vozili in jo hkrati imeli za javno pot, zemljišče do te javne poti pa so hasnovali, zaključek sodišča prve stopnje o nedobrovernosti toženca in njegovih pravnih prednikov o navedenem delu zemljišča ni sprejemljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.
deložacija - izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni naslov - najemnik - procesna legitimacija za pritožbo
Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin, in jih proste oseb (npr. delavcev) in stvari (nanaša se na dolžnikove stvari) izročiti kupcu v posest.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – napake volje – grožnja – neveljavnost pogodb – izpodbojne pogodbe – prenehanje pravice
Za izpodbojnost posla na podlagi 45. člena OZ ne zadostuje vsak strah, ampak mora groziti resna nevarnost življenju ali telesni oziroma drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065499
SPZ člen 18, 70, 70/5, 271, 271/3. ZZK-1 člen 3. ZNP člen 9, 118, 119.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina – pojem nepremičnine – javno dobro – več uporabnikov iste nepremičnine – stavbna pravica
Tudi v postopku delitve s prodajo po določbah ZIZ je lahko predmet prodaje le nepremičnina kot celota oziroma zemljiška parcela kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058611
ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/2. ZPP člen 214.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – načelo afirmativne litiskontestacije – odločba ustavnega sodišča – negativna dejstva – dokazno breme
Pravilo afirmativne litiskontestacije, ki je odraz zahteve po konkretizaciji navedb, velja le v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ne pa tudi pri presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 9. 12. 1999 se ne nanaša na konkretizacijo ugovornih razlogov, temveč na določitev obsega možnih ugovornih razlogov. Glede konkretizacije in popolnosti ugovornih razlogov pa je Ustavno sodišče odločilo v odločbi Up-854/05 z dne 7. 2. 2007.
poslovodna oseba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpoklic direktorja - predhodno vprašanje
Tožnica je imela možnost izpodbijati zakonitost sklepov o odpoklicu z mesta direktorice izpodbijati v gospodarskem sporu, vendar se za to ni odločila. Tako je sklep o odpoklicu z mesta direktorja veljaven, pri čemer pa delovno sodišče tudi ne bi bilo stvarno pristojno za odločanje o zakonitosti sklepa o odpoklicu. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi razrešitve (odpoklica) z mesta direktorja ne gre za predhodno vprašanje v predmetnem sporu, saj odločitev zakonitosti odpoklica ne predstavlja vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje v smislu 13. člena ZPP, od katerega bi bila odvisna odločitev sodišča v tem sporu.
Odpoklic direktorja predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v smislu določb 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR, pri čemer razlogi za odpoklic niso bistveni.
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0074230
URS člen 22, 23. ZUstS člen 44, 46. ZPP člen 11, 286. ZDen člen 72. ZLSZDL člen 7.
nadomestilo za nemožnost uporabe v naravi vrnjenega premoženja – učinek odločbe Ustavnega sodišča – pojem pravnomočno razsojene stvari – navedbe o višini uporabnine – prekluzija – načelo ekonomičnosti – ustavno skladna razlaga
Sklep vlade in deklaratorna odločba ministrstva ne ustrezata pojmu akta, s katerim je o nekem razmerju pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Na takšno razmerje zato učinkuje posledica razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi namen, treba ga je razlagati ustavno skladno.
plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra
Tožnik, ki je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje dela na delovnem mestu zdravstveni tehnik v intenzivni terapiji, je upravičen do razlike v plači po dejansko opravljenem delu, ker je opravljal vsa dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Tožena stranka ni imela pravne podlage za drugačno obravnavanje srednjih medicinskih sester, ki imajo 5 let delovnih izkušenj. Le tem srednjim medicinskim sestram se je za eno leto za nazaj priznala dejansko opravljanje dela (za 20 % delovnega časa za delovno mesto srednje medicinske sestre in 80 % delovnega časa za delovno mesto diplomirane medicinske sestre), medtem ko tožniku dejanskega opravljanja dela za nazaj neutemeljeno ni priznala in plačala zgolj zato, ker ni izpolnjeval pogoja 5 let delovnih izkušenj.
V kolikor je toženka svoje delo organizirala tako, da je moral tožnik zaradi potreb delovnega procesa opravljati vsa dela, ki spadajo v opis delovnega mesta diplomirane medicinske sestre, odsotnost izrecne odredbe nadrejenih za opravo teh del ni odločilnega pomena za ugotovitev, da v takšnem primeru tožniku pripada plačilo za dejansko opravljeno delo.
sklep o izvršbi - verodostojna listina – kreditna pogoba – ugovor zastaranja
Kreditna pogodba ni verodostojna listina v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, zato je bilo treba sodbo razveljaviti v delu, v katerem je prvo sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki.
Strah je vrsta pravno priznane nepremoženjske škode. V obravnavanem primeru je bil dovolj intenziven in dolgotrajen, da tožnici pripada odškodnina. Res je, da toženec ne odgovarja za neurejene tožničine takratne družinske razmere, vendar je bil dolžan oškodovanko sprejeti takšno, kot je bila, zato se svoje odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti.
Neumestno je pritožbeno vztrajanje, da bi tožnica morala sama vedeti, v kaj se spušča. Tožnica je bila tedaj stara 13 let, toženec pa osem let starejši in že poročen, torej je bila razlika v njuni zrelosti očitno nesorazmerna. Brez pomena je tudi pritožbena trditev, da se je tožnica sporazumno odločila za spolni odnos s tožencem. Upoštevaje takratno starost je bila tožničina privolitev pravno neučinkovita.
pogodba o naročilu avtorskega dela – izdelava filmske glasbe – izpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve – plačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe
Konflikt z režiserjem ne predstavlja dogodka, za katerega toženec ne odgovarja. Tako ni izpolnjen pogoj za uporabo 116. člena OZ.
Tudi če predstavlja v filmu uporabljena skladba le predelavo tožnikove stare skladbe, to ne utemeljuje nižjega avtorskega honorarja, saj le-ta v obravnavanem primeru predstavlja tako plačilo za izdelavo avtorskega dela, kot tudi plačilo za prenos avtorskih pravic.
SPZ člen 24 36, 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva – način izvrševanja posesti – vrnitev odvzete posesti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
V motenjski pravdi je treba presoditi, katera od izvedenih del dejansko onemogočajo oziroma ovirajo zatrjevan dotedanji način izvrševanja posesti na tem delu zemljišča. Le v tem delu oziroma za ta dela je tožbeni zahtevek v ugotovitvenem, restitucijskem in prepovednem delu utemeljen.
Ker gre za specifična znanja s področja davčnega prava in ker na navedeno problematiko toženec s strani tožeče stranke ni bil posebej opozorjen, predvsem pa glede na vpletenost toženca v postopek sklepanja tristranske pogodbe, toženec ni ravnal izven okvirov, ki se pričakujejo od ravnanja povprečno skrbnega odvetnika.
Presoja odgovornosti toženca kot odvetnika bi bila strožja v primeru, če bi toženec izhajal iz ožjega poslovnega kroga odvetnikov, ki so poznavalci davčnih predpisov, oziroma če bi tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ima toženec takšna posebna znanja.
Za navedbo, da zapuščina tvori zaščiteno kmetijo (oziroma je njen del), ni mogoče kategorično reči, da je v pritožbi ni možno prvič uveljavljati. Določbe ZDKG so namreč kogentne in ob navedbi, da je zapuščina zaščitena kmetija, je dolžnost sodišča, da preveri, ali to drži, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.